Rusija in Savdska Arabija sta se dogovorili za skupne ukrepe za ohranjanje stabilnosti na naftnem trgu in ohranjanje stabilnih dolgoročnih investicij. Vir: Mihail Klimentjev / RIA Novosti.
Rusija in Savdska Arabija sta podpisali memorandum o skupnih potezah za stabilnost naftnega trga in stabilno raven investicij. Podpis sta 5. septembra prispevala ministra za energetiko Aleksander Novak in Halid al-Falih. Podrobnosti dogovora še niso znane, a so cene takoj po razglasitvi narasle za 5%.
»Dogovor bi lahko v resnici imenovali za zgodovinski, ker sta takšen dokument prvič podpisali država, ki je članica OPEC, in država, ki ni del kartela,« je povedal Vladimir Černov, ki je vodilni analitik pri Analitica Online.
Po njegovih besedah sta »Savdska Arabija in Rusija največji izvoznici nafte na svetu in njuni izjavi o zamrznitvi proizvodnje že zadoščata, da so se dvignile cene črnega zlata.«
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred dnevi v intervjuju za Bloomberg med Vzhodnim gospodarskih forumom v Vladivostoku dejal, da se bi lahko proizvajalci nafte dogovorili o zamrznitvi proizvodnje, vanj pa ne bi bil vključen Iran, tudi če država ne bi želela zmanjšati obseg proizvodnje nafte.
»Medtem ko je prej Rusija promovirala svoja stališča v OPEC preko Irana in Venezuele, ki sta aprila skupaj s Kuvajtom začeli z razpravo o zamrznitvi proizvodnje, je zdaj Moskva močno povezana z Rijadom,« pravi podpredsednik moskovskega finančno-svetovalnega podjetja IFC Stanislav Werner.
Izpostavil je, da Rusija in Savdska Arabija skupaj pokrivata več kot 20% povpraševanja na naftnem trgu in bo medsebojna koordinacija bistveno vplivala na razmerje sil.
Skupen nadzor za stabilizacijo trga
Po besedah Vladimirja Černova dokument za zdaj predstavlja samo sporazum o medsebojnem razumevanju, a bosta oba ministra za energetiko ustanovila skupno delovno skupino, ki bo spremljala pokazatelje na naftnem trgu in posredovala predloge, kaj storiti za stabilizacijo tega gospodarskega sektorja.
Analitik moskovske finančne družbe Finam Holding Aleksej Kalačev izpostavlja, da so najpomembnejši deli dogovora tisti o sodelovanju »na področju uvajanja novih tehnologij in informacij ter izmenjevanju izkušenj«, pa tudi o vzpostavitvi »podatkovne baze potencialnih tehnologij na področju energetike«.
»Tukaj gre za izmenjavo resnih kompetenc, ki se lahko uporabljajo v korist obeh držav,« pojasnjuje Kalačev.
A vendar bo na cene nafte zelo težko vplivati brez sodelovanja drugih držav.
»Savdska Arabija je bila država, ki je prekinila pogajalski proces o zamrznitvi proizvodnje med državami OPEC v Dohi, danes pa strinjanje samo z Rijadom še ničesar bistveno ne spreminja,« pravi Ivan Kapitonov, ki je profesor na Visoki šoli za korporativno upravljanje pri Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo.
Po njegovih besedah je ameriška industrija skrilavca pokazala izjemno sposobnost samoobnavljanja, saj se je avgusta 2016 po zaslugi stabilizacije cen pri 40 dolarjih za sod povečalo število vrtin. Če bodo države OPEC zmanjšale proizvodnjo, bo njihovo mesto zavzela Amerika in se bodo morali nato vsi strinjati z ZDA, je opozoril Kapitonov.
Septembra 2016 bo v Alžiru potekal Mednarodni energetski forum, na katerem se bodo neformalno srečale države OPEC, ki naj bi poskusile obnoviti razpravo o zamrznitvi proizvodnje nafte.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.