Rusija skozi Grčijo krepi prisotnost na Balkanu

Podpredsednik ruske vlade Arkadij Dvorkovič in grški predsednik vlade Aleksis Cipras na Rusko-grškem poslovnem forumu v Solunu. Vir: AFP/East News

Podpredsednik ruske vlade Arkadij Dvorkovič in grški predsednik vlade Aleksis Cipras na Rusko-grškem poslovnem forumu v Solunu. Vir: AFP/East News

V sodelovanju s tamkajšnjimi državami se ruske oblasti na Balkanu zanimajo za izvedbo velikih energetskih projektov in uvoz tehnologije, predvsem tiste na področju energetike in kmetijstva.

Novi ruski plinovod z imenom Turški tok bo tekel od Rusije do Turčije po dnu Črnega morja, nato ga bodo podaljšali do Grčije in zatem tudi do drugih balkanskih držav, tako kot je bilo načrtovano na začetku. To informacijo je na Rusko-grškem poslovnem forumu v Solunu povedal podpredsednik ruske vlade Arkadij Dvorkovič. Po njegovih besedah ruske oblasti še naprej zanimajo veliki energetski projekti na Balkanu. »V pogovorih z grškim premierom Aleksisom Ciprasom smo preučili osnovne delovne smernice in se dogovorili, da bomo delo razvijali v več smereh,« je dodal Dvorkovič. Po njegovih besedah lahko Grčija v sodelovanju z ruskim Gazpromom postane eno od največjih energetskih stičišč v Evropi.

Delovne smernice

Po besedah Arkadija Dvorkoviča je napeljava novega plinovoda tesno prepletena z reševanjem političnih vprašanj. »Veliko je potrebno storiti pri pogajanjih s Turčijo in Evropsko komisijo,« je izjavil. Po besedah podpredsednika vlade se ruska podjetja zanimajo tudi za izvedbo energetskih projektov na ozemlju same Grčije - Gazprom se trenutno že pogovarja o več projektih. Med drugim je na pogovorih z Aleksisom Ciprasom sodeloval tudi predsednik sveta direktorjev plinskega monopolista (Gazproma, op. prev.) in nekdanji ruski predsednik vlade Viktor Zubkov. Ruske strani ne zanimajo samo plinski projekti, temveč tudi uvoz tehnologij za obnovljive vire energije, je še razkril Dvorkovič.

Poleg energetike bo pomembno področje rusko-grških odnosov postal tudi razvoj prometne infrastrukture in kmetijstva. Med drugim se je državni železniški prevoznik RŽD (Ruske železnice) pripravljen lotiti obnove tamkajšnjih železnic. Poleg tega imajo ruska podjetja po besedah Dvorkoviča tudi interes za obnovitev letališča in pristanišča v Solunu. Eno od glavnih področij sodelovanja bo še naprej ostalo kmetijstvo, čeprav se od avgusta 2014 v Rusiji izvaja prepoved uvoza živil iz Evropske unije. »Medsedojne sankcije otežujejo naše sodelovanje, toda obstaja veliko izdelkov, ki niso pod embargom, zato ne razumemo, zakaj grški proizvajalci ne delujejo v tej smeri,« je izjavil Arkadij Dvorkovič. Kot je dejal, so ruske oblasti med drugim zainteresirane za ustanavljanje skupnih rusko-grških podjetij ter uvažanje grških tehnologij za mlekarstvo in vinogradništvo. Podpredsednik vlade je pojasnil, da se takšni projekti veliko bolj aktivno izvajajo na medregionalni ravni.

Sodelovanje med regijami

Za sodelovanje z balkanskimi državami največje zanimanje izražajo kavkaške regije, je na forumu povedal minister za zadeve Severnega Kavkaza Lev Kuznecov. Po njegovih besedah sta za kavkaške regije prioriteti turizem in kmetijstvo. »Veliko možnosti imamo v medsebojni trgovini, Grčija na primer aktivno uvaža rusko žito,« je izjavil Kuznecov. Dejal je, da je po odpravi sankcij proti Iranu Severni Kavkaz mogoče uporabiti kot oporno točko za tranzit grških izdelkov v to državo. »Danes ruske regije veliko bolj delajo s tujimi investitorji kot pred nekaj leti. Z ruskega trga niso odšli nobeni tuji investitorji, Evropa pa ostaja glavni partner za Rusijo,« je na forumu izjavil predsednik Zveze evropskih podjetij (AEB) Frank Schauff. Še več, po njegovih besedah nizek tečaj rublja v Rusijo privablja investitorje. S te perspektive je po njegovem mnenju za tuje investitorje v Rusiji zelo privlačna farmacevtska industrija.

Po drugi strani je grška vlada pripravljena pomagati grškim podjetjem, ki bi želela sodelovati z Rusijo. »Po izbruhu krize naše gospodarstvo stagnira, želimo preiti k bolj trajnostnemu razvoju in vemo, da se to ne more zgoditi samo od sebe,« je izjavil grški podpredsednik vlade Yannis Dragasakis. Po njegovih besedah bi ruska podjetja lahko pomagala pri tem, da se grško gospodarstvo postavi na noge. »Vsako podjetje, ki želi investirati v Grčiji, mora imeti dostop do naših tovarn in pristanišč, da bi lažje doseglo svoje cilje,« je dejal Dragasakis. Še več, po njegovem mnenju bi lahko na naslednjem Rusko-grškem poslovnem forumu sodelovale tudi druge balkanske države. Po drugi strani je Rusija pripravljena povabiti k sodelovanje države Evrazijske gospodarske unije, ki je eno od največjih mednarodnih združenj na področju nekdanje Sovjetske zveze.

Forum bo potekal vsako leto. Rusija bo na naslednjega povabila Evrazijsko gospodarsko unijo, Grčija pa vse balkanske države.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.