Zakaj je Rusija proti finančnemu posojilu Ukrajini

Na seji sveta direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (MDS) 14. septembra 2016 je Rusija glasovala proti dodelitvi obroka kredita Ukrajini. Po programu namerava MDS Ukrajini do leta 2019 posoditi 17,5 milijard dolarjev (15,7 milijard evrov, op. prev.). Kijev je do sedaj že prejel dva obroka v vrednosti 6,7 milijard dolarjev (6 milijard evrov) in sedaj čaka na tretjega.

Pred tem je ruski minister za finance Anton Siluanov pojasnil, da je financiranje Ukrajine v nasprotju s pravili samega sklada, ker Ukrajina še vedno ni poplačala svojega dolga do Rusije. Rusko ministrstvo za finance je decembra 2013 kupilo ukrajinske državne obveznice v vrednosti 3 milijard dolarjev (2,7 milijardi evrov), ko so z oblasti odstranili predsednika Viktorja Janukoviča, pa so nove oblasti zavrnile poplačilo tega dolga.

Pravila MDS

Da bi lahko denar predali Ukrajini, je moral MDS decembra 2015 spremeniti svoj statut, je za RBTH pojasnil Leonid Grigorjev, ki je glavni svetovalec predsednika Analitičnega centra pri ruski vladi. Po njegovih besedah lahko MDS zdaj kreditira države, ki zamujajo pri odplačevanju dolgov, kar je popolnoma v nasprotju s tradicionalnimi stališči organizacije.

Da bi sprejeli odločitev o novem obroku posojila Ukrajini, je svet direktorjev MDS potreboval navadno večino glasov. Glasovi posamezne države so odvisni od obsega finančnih sredstev, ki jih države prispevajo v proračun organizacije. Tako pri sprejemanju odločitev dominirajo ZDA, ki imajo 16,54% glasov, medtem ko ima Rusija le 2,6%, je za RBTH razložil Sergej Hestanov, docent katedre za finančne trge in finančni inženiring Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo. »Celo, če bi proti obroku glasovale vse države BRICS, bi bilo to premalo za blokiranje odločitve,« je prepričan Leonid Grigorjev.

V preteklosti je vodstvo MDS poskušalo izvesti reformo, s katero bi povečali kvoto glasov držav v razvoju na račun zmanjšanja deleža razvitih držav – o takšni reformi so se voditelji G20 dogovorili na srečanju v Seulu leta 2010. Vendar je leta 2013 Kongres ZDA to reformo blokiral. Rusija vzvodov vpliva za blokiranje odločitev v MDS praktično nima, pravi Hestanov.

Za kaj bo Ukrajina porabila obrok

MDS običajno pogojuje posojila neki državi z nujnimi reformami v prihodnosti, med drugim z liberalizacijo gospodarstva. Po besedah Hestanova je MDS zadnjih dvajset let od Ukrajine zahteval liberalizacijo grivne (ukrajinske valute, op. prev.) in zvišanja tarif na ogljikovodike za notranje uporabnike. »Več generacij državne administracije je vrsto let de facto subvencioniralo cene za električno energijo in ogrevanje za podjetja in državljane. To je v pomembni meri privedlo do naraščanja državnega dolga,« pojasnjuje Hestanov. Še več, po mnenju Leonida Grigorjeva bo denar, ki ga bo dodelil MDS, dejansko šel za financiranje ukrajinske vlade, ne pa ukrajinskega gospodarstva. »To ni zelo velik znesek, ki bo porabljen za operativne stroške vlade, ali pa ga bodo mogoče porabili za nakup plina, da bi preživeli zimo,« je prepričan.

Trenutno poskušajo ruske oblasti izterjati vrnitev ukrajinskega dolga preko sodišča. Za izterjavo dolga je Rusija proti Ukrajini vložila tožbo na Visokem sodišču v Londonu, ki bo primer obravnaval od 17. do 20. januarja 2017. Na hitro razrešitev vprašanja se ne splača računati. »Kot so pokazale izkušnje, se takšne oblike konfliktov rešujejo zelo počasi in v naslednjih petih letih ne moremo predvideti kakšnih premikov,« komentira Sergej Hestanov.

V zgodovini takšne primere že poznamo. Rusija je leta 1997 Angliji, Franciji in Belgiji plačala dolgove, ki so izhajali še iz Ruskega cesarstva pred letom 1917. »Ta primer je simetričen s tem, ki ga imamo sedaj z Ukrajino,« opomni Hestanov. Kot pravi, Sovjetska zveza ni hotela plačati dolgove cesarstva, enako kot sedanja ukrajinska vlada noče plačati dolgov prejšnje administracije.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.