Zakaj v Rusiji zastonj delijo zemljo na Daljnem vzhodu?

Ste kdaj sanjali, da bi dobili v lastno uporabo košček zemlje in to popolnoma zastonj? Vsak državljan Rusije lahko sedaj uresniči takšne sanje, vendar bo za to moral odpotovati okoli 6500 kilometrov stran od Moskve, na območju Daljnega vzhoda, kjer je kmetovanje tvegano. V skladu z zakonom, ki so ga sprejeli letos, lahko Rusi dobijo v last hektar zemlje, če bodo vsaj pet let na njej delali. Zadošča že prijava na spletni strani НаДальнийВосток.рф (NaDaljniVzhod.rf).

Avtor: Alena Repkina

Zakaj delijo zemljo?

Do ideje o razdeljevanju neobdelane zemlje so prišli na Ministrstvu za razvoj Daljnega vzhoda. Eden od problemov, s katerimi se ukvarja ministrstvo, je vztrajno zmanjševanje prebivalstva v vzhodnih predelih Ruske federacije. Po površini Daljni vzhod zaseda praktično tretjino celotnega ruskega ozemlja, a danes tam živi samo 6,2 milijona prebivalcev, kar je manj kot 4,5% celotnega prebivalstva Rusije in manj kot tretjina prebivalstva Moskve.

Čeprav je bil ta del Rusije vedno redko poseljen in je morala za poseljevanje območja vlada vedno sprejemati posebne ukrepe, je število prebivalstva na Daljnem vzhodu doseglo vrhunec v 80-ih letih 20. stoletja. Po zaslugi številnih obsežnih gradenj sovjetske države in radodarnih povišic na plače je takrat v tem delu Rusije živelo skoraj 8 milijonov ljudi. Z razpadom Sovjetske zveze in ukinitvijo vseh ekonomskih ugodnosti se je začelo vztrajno izseljevanje prebivalcev, ki so se vračali v evropski del Rusije. Danes se je izseljevanje sicer zmanjšalo, vendar tendenca še vedno obstaja.

Moskva ne želi samo zaustaviti izseljevanja, temveč želi tja pritegniti novo delovno silo. V skladu z novo strategijo za Rusijo prioriteto predstavlja razvoj gospodarskih odnosov s svojimi azijskimi sosedami, kar predpostavlja razvoj dinamičnega in rastočega gospodarstva na ruskem Daljnem vzhodu. Za dosego tega cilja so leta 2011 sprejeli ambiciozen načrt, v katerega sodi tudi brezplačna razdelitev zemlje. V Rusiji ne gre za novo idejo, saj so se nečesa podobnega spomnili že v 19. stoletju, ko so v ta del države aktivno privabljali kmete. Tedaj je Rusija aktivno osvajala pusta vzhodna prostranstva, hkrati pa je želela zmanjšati število kmetov v osrednji in južni Rusiji, ki jim je primanjkovalo zemlje.

Bo načrt uspel?

Izvedba neobičajne zemljiške pobude je trenutno še na samem začetku poti. Junija 2016 so začeli z oddajo zemljišč na nekaterih pilotskih območjih, oktobra so izkušnje prenesli že na ves Daljni vzhod, šele februarja 2017 pa bo program postal dostopen vsakemu prebivalcu Rusije. Možnosti za uspeh strategije bo tako mogoče bolje oceniti šele proti koncu prihodnjega leta. So se pa na začetku realizacije že pojavile nekatere težave. V prvi vrsti gre za velikost zemlje. Je en hektar veliko ali malo? Za postavitev dače in samo oskrbno kmetijstvo je to precej veliko, toda kdo bo odpotoval na Daljni vzhod samo zato, da bi tam postavil dačo?

Za pravi kmetijski posel, ki bi bil privlačen za priseljence, tudi za kmetovanje, je en hektar zelo mizerna velikost zemljišča, na katerem ni mogoče organizirati resne kmetijske proizvodnje. V 19. stoletju vsak moški v družini ni dobil zgolj enega hektarja, temveč po vsaj 17 hektarjev zemlje, vojščakom iz vrst uzurskih kozakov pa so delili celo po 32 hektarjev na vsakega moškega, starejšega od 17 let.

Po informacijah spletne strani NaDaljniVzhod.rf je v času prvega pilotskega projekta podarjene hektarje prevzelo 0,005 odstotkov prebivalcev Daljnega vzhoda, razdeljenega pa je bilo le 0,00005 odstotka zemlje, ki je na voljo za razdelitev. Po besedah urednika informacijske agencije Amurmedia Sergeja Mingazova so zemljo v svojo last prevzele predvsem osebe, ki so neuradno že prej imele tam dače ali čebeljnjake in so tako samo legalizirale že obstoječo uporabo zemljišč. Te osebe so pogosto prevzemale zemljišča, manjša od enega hektarja, skupno pa so jih oddali zgolj nekaj sto.

Druge težave

Za mnoge hektarje, ki jih želijo podariti, problem predstavlja tudi dostop, saj se do mnogih zemljišč ni mogoče pripeljati niti v teoriji. Določeni hektarji so blokirani s strani drugih zemljišč, ki jih prav tako oddajajo zastonj. Poleg tega so mnoga zemljišča močno oddaljena od obstoječih cest, manjka infrastruktura.

Federalni uradniki so tudi prepričani, da projekt sabotirajo lokalni uradniki. Na ruskem Daljnem vzhodu danes obstaja pojav, ko nekatera zemljišča nezakonito izkoriščajo kitajska podjetja, zato so nekatera zemljišča uradno prosta, a v resnici že zdavnaj zasedena, je za revijo Ekspert razkril generalni direktor kmetijskega holdinga Rusargo Maksim Basov, ki je začel aktivno razvijati kmetijstvo v tem delu države. Zdi se, da bi lahko program Ministrstva za razvoj Daljnega vzhoda pripomogel k temu, da bi se legalizirala takšna uporaba zemljišč.

Namestnik premierja in predstavnik ruskega predsednika za Daljnevzhodno federalno okrožje Jurij Trutnjev sistematično potuje po vseh regijah Daljnega vzhoda, da bi osebno spremljal, kako se zakon izvaja v praksi. Tako je Trutnjev 4. avgusta v Habarovsku naročil, da se na rusko Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za naravne vire in Ministrstvo za promet naslovi zahteva, da v najkrajšem roku pošljejo poročila o morebitnih zemljiščih, ki jih ne bi bilo mogoče brezplačno razdeliti državljanom.

Naročilo so dobili tudi na Ministrstvu za razvoj Daljnega vzhoda, kjer so dobili nalogo, da razvijejo mehanizem, s katerim bi lahko »daljnevzhodni hektar« podelili tudi mladoletnim državljanom Rusije, ki nimajo potnega lista. »Ministrstvu za razvoj Daljnega vzhoda sem naročil, da razvije mehanizem, ki bi omogočal razdelitev zemljišč otrokom,« je na posvetu povedal Trutnjev. Dodal je, da bi lahko družine z mladoletnimi otroki na takšen način pridobile »ne enega, temveč 4-5 hektarjev, kar pa že naredi neko razliko«. Dejal je tudi, da razdelitev zemlje omogoča državljanom, da se aktivno vključijo v aktivno gospodarsko življenje, kar bo pozitivno vplivalo na ekonomsko stanje teh regij.

V oddaji Sobotne novice (Vesti v subbotu) s Sergejem Brilevim na enem od osrednjih televizijskih kanalov je Trutnjev izjavil, da skupna velikost zemlje, ki ni na voljo za razdelitev med državljane, kaže na to, da so vodstva regij skorumpirana. »Pošteno povem: Ko sem zbral guvernerje in pogledal te številke, sem jim rekel, da imamo tukaj neko stopnjo izpuščenih zemljišč, za katera bi lahko rekli, da so tam »sama zase« ... Za mene je to stopnja skorumpiranosti vodij v regijah,« je izjavil Trutnjev in navedel primer, da je vodja Čukotskega avtonomnega okrožja »rezerviral samo 1 odstotek« ozemlja, medtem ko v sosednji Magadanski pokrajini razdelitvi »ne pripada« kar 74%. ozemlja. 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.