Koliko zlatih rezerv ima Rusija?

15. junij 2017 Aleksander Braterski
Tema zlatih zalog se pogosto pojavlja v medijih. Donald Trump je celo podal predlog za revizijo ameriških zlatih zalog, da bi ugotovili, ali Amerika sploh še ima kaj zlata. Vprašanje nemških zlatih zalog, ki se hranijo v ZDA, neprestano skrbi nemško javnost, ki meni, da je nujno potrebno te zaloge prenesti nazaj domov. Tudi mnogi Rusi želijo vedeti, kaj se dogaja z ruskimi zlatimi zalogami in kje so skrite.
zlatni rezervi
Vir: AFP

Zlato za vsak primer

Rusija posveča veliko pozornosti svojim zlatim zalogam in je šesta v svetu po obsegu zalog. Po navedbah Ruske centralne banke je skupna masa državnega zlata v začetku letošnjega leta znašala 1614,27 ton, kar je za 15% več od lanskega leta.

Ruska centralna banka je ena od vodilnih kupcev zlata. Februarja lani ga je kupila več kot 10 ton. "Kadar so cene zlata nizke, začnejo vlade povečevati svoje zaloge. Skozi zgodovino je nastala tradicija, da se zlato hrani v zalogah, ker je likvidno, zanesljivo in donosno, vendar cene zelo nihajo," je pojasnil Anton Tabah, profesor Nacionalne raziskovalne univerze Visoka šola za ekonomijo.

Strokovnjaki pozitivno ocenjujejo rusko težnjo po povečanju svojih zlatih zalog v času, ko je ekonomska situacija v svetu precej nejasna. Konstantin Saharovski, ki je več let delal kot direktor za inovacije pri velikem ruskem zlatarju Adamas, je prepričan, da se bo z izvolitvijo Trumpa na predsedniški stolček povečevala vrednost zlata. "Povečevanje zlatih zalog je v sedanjih ekonomskih in političnih razmerah zelo dobra odločitev," meni Saharovski.

Povečanje zlatih zalog je po njegovem mnenju povezano s političnim tveganjem zaradi novoizvoljenega predsednika. "Iskreno rečeno, Trump je nepredvidljiv. Brez težav lahko uvede nov val sankcij in zamrzne premoženje. Zlato bo Rusiji pomagalo ohraniti svoje premoženje. Morebitne težave lahko prinese padec cen zlata, ampak temu se da izogniti," še dodaja.

Zlata trdnjava na ulici Pravda  

Rusija svojega zlata ne želi hraniti v tujini, kot to počnejo nekatere druge države, zato ima vse svoje zlato spravljeno v svoji državi. Rusija prav tako nima lastnega Fort Knoxa  (ameriška vojaška baza, kjer ZDA hrani svoje zlato, op. p.) in skoraj 67% zalog hrani v trezorjih Centralne banke v Moskvi, preostali delež pa se nahaja v Sankt-Peterburgu in Jekaterinburgu. Ruske zlate palice tehtajo od 100 gramov pa vse do 14 kilogramov.

Podatki o lokacijah, kjer država hrani zlato, niso javno dostopni. Vseeno pa govorice pravijo, da se ena od lokacij nahaja na ulici Pravda v Moskvi. Ulica je poimenovana po glavnem časopisu iz časa ZSSR in veliko ruskih medijev ima danes tam svoje pisarne.

Leta 2011 se je takratni predsednik vlade Vladimir Putin aktivno poglobil v ekonomsko stanje države in obiskal 17.000 km2 velik trezor. Putin naj bi bil tudi glavni pobudnik povečanja zlatih zalog. Nekateri strokovnjaki pravijo, da Putin zlate in devizne zaloge jemlje kot garancijo za rusko finančno neodvisnost.

Vir: APVir: AP

Rusija je od nekdaj kopičila zlato

Zgodovina hranjenja ruskih zlatih zalog sega v čas ruskih carjev, ki so z zlatom krepili nacionalno valuto. Država je dosega vrhunec v količini zalog leta 1894, ko so te znašale 800 milijonov carskih rubljev.

Velika količina zlata v ruskih zalogah je omogočila finančnemu ministru in znanemu ekonomistu Sergeju Wittu, da je izpeljal monetarno reformo, s katero je bil leta 1897 uveden zlati standard.

Do leta 1914 so bile zlate zaloge Ruskega imperija največje na svetu, skupaj so tehtale kar 1400 ton.

Uničujoča vojna s cesarsko Nemčijo in revolucija, ki je sledila, sta vplivali na količino zalog. Večino so jih porabili za pridobivanje kreditov v tujih bankah. Po boljševističnem prevratu oktobra 1917 je admiral Aleksander Kolčak, ki je poveljeval Beli armadi, del carskega zlata prenesel v Sibirijo.

Del zlata je ostal v Rusiji, ne pa vse, je dejal doktor in profesor zgodovine na Ruski državni univerzi za humanistiko Vladlen Sirotkin, ki je veliko svojih del posvetil "Kolčakovemu zlatu". Admiral je znatno količino zlatih zalog poslal na Japonsko, da bi kupil orožje, vendar je ostal brez orožja in brez zlata. Po mnenju ruskih strokovnjakov je "Kolčakovo zlato" tehtalo 60 ton.

V času carske in sovjetske Rusije je država vedno hranila svoje zlato doma, obenem pa je hranila tudi zlato drugih držav, npr. Romunije. Med 2. svetovno vojno je romunsko kraljestvo zaradi strahu pred nemško okupacijo v Rusijo poslalo svoje zlato premoženje. V Rusijo je bilo tako prenesenih skupno 95 ton zlata.

Čeprav je Sovjetska zveza obljubila, da bo zlato vrnila romunskemu narodu, se sovjetskim voditeljem pri tem ni mudilo, saj jim romunski voditelj Nicolae Ceaușescu ni zbujal posebnega zaupanja, pa tudi njegovi odnosi z Moskvo niso bili najboljši. Zadnji del romunskega zlata je Rusija vrnila šele leta 2008.

Boljševiška vlada, ki je prišla na oblast 1917, je aktivno zapravljala zlate zaloge za nakup hrane in potrebne opreme, tako da je leta 1928 ostalo le še 150 ton nekdanjih zalog. Vendar pa so med Stalinovo vladavino državne zaloge zopet zrasle, saj je voditelj verjel, da so zaloge pomembne za hitro industrializacijo.

Stalin je svojemu nasledniku Hruščovu zapustil 2500 ton državnega zlata. Po Hruščovu je ostalo 1600 ton, po Brežnjevu pa le 437 ton. Andropov in Černenko sta nekoliko povečala svojo dediščino na 719 ton. Gorbačov pa je zadal še zadnji udarec "Stalinovim zalogam" -  oktobra 1991 so zaloge tehtale le 290 ton.

Kje se izpira zlato?

Večina ruskih rudnikov zlata se nahaja v Magadanu na ruskem Daljnem vzhodu. Mesto je poznano po svojih okrutnih taboriščih, kjer je umrlo na tisoče ljudi med Stalinovo vladavino. Po drugi strani pa je bilo Magadanu usojeno, da odigra pozitivno vlogo v razvoju ruske industrije zlata.

Leta 2005 je ravno Magadan gostil vladno srečanje na temo zlata, ki mu je predsedoval Putin. Cilj srečanja je bil rešiti kritično situacijo z državnimi zalogami. Takrat so trezorji vsebovali le 387 ton zlata, industrija pa je bila v katastrofalnem stanju.

Uvedeni so bili novi ukrepi, ki so izboljšali situacijo v industriji, ki je prej delovala še po starih pravilih iz sovjetskega obdobja. Vladno srečanje se je izkazalo za revolucionarno na področju industrije – udeleženci so sklenili privleči zasebne vlagatelje za geološke raziskave.

Kako so v Rusiji nekoč prali denar: trije domiselni načini

Najpomembnejši rezultat pa je bilo povečanje transparentnosti, saj je bila proizvodnja zlata ena od najbolj skorumpiranih industrij v sovjetskem obdobju. "Predsedniki kartelov in direktorji državnih podjetij za pridobivanje zlata, ki so zasedali najvišje funkcije, običajno niso dolgo ostali na svojih mestih," je zapisal znani sovjetski geolog Aleksander Surkov v svoji knjigi Tihi garači in pirati s Karibov.

Danes so pirati stvar preteklosti, tihi garači pa delajo noč in dan, da bi povečali državne zaloge zlata.

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku