Bo projekt Južni tok vstal od mrtvih?

Reuters
Bolgarski, madžarski in avstrijski mediji so poročali, da bi lahko prišlo do ponovne obuditve projekta izgradnje ruskega plinovoda, ki je bil zamrznjen leta 2014 in od katerega si je veliko obetala tudi Slovenija.

Na začetku junija je več evropskih medijev naenkrat poročalo, da se na dnevni red vrača Južni tok, tri leta potem, ko je bil projekt izgradnje plinovoda zamrznjen. Podobno je sporočil tudi madžarski zunanji minister. Gazprom, ki mu pripada projekt Južni tok, zaenkrat na to temo ni sporočil nobene uradne informacije, medtem ko je rusko ministrstvo za energetiko že prej sporočilo, da se ne nameravajo vrniti k temu projektu.

Vseeno je obnova projekta, ne glede na absurdnost takšnega poteka dogodkov, še vedno mogoča, so dejali strokovnjaki za RBTH.

O čem so pisali evropski mediji

V začetku junija so madžarski mediji poročali, da potekajo tajni pogovori med Moskvo, Budimpešto in Beogradom o morebitni obnovi gradnje Južnega toka. Da so se takšni pogovori zares obnovili, je med drugim 2. junija sporočil madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó.

13. junija je avstrijski časnik Der Standard poročal, da se OMV, največja naftno-plinska družba v srednji Evropi, z Gazpromom pogovarja o morebitni obnovi del na projektu. Od tega bi morala največ odnesti avstrijski OMV in sama Avstrija, ki bi z izvedbo projekta postala največje plinsko vozlišče v Evropi, piše avstrijski medij.

Tudi bolgarski časnik Capital je 9. junija ob sklicevanju na neimenovane uradnike pisal, da ima bolgarska vlada pogovore z ruskim Gazpromom glede možnosti ta dobavo plina v južno Evropo. V obravnavi sta dve možnosti: bodisi preko Turškega toka bodisi plinovod preko Bolgarije. Bolgarija bi tako ohranila svojo vlogo tranzitne države, pišejo bolgarski novinarji. Zanimanje za to temo je porodil tudi telefonski pogovor med bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem sta se pogovarjala o dvostranskem sodelovanju na področju energetike, kar je v ponedeljek, 19. junija, sporočila tudi služba za stike z javnostjo Kremlja.

Zakaj je bil projekt zamrznjen15,5 milijard evrov vreden Južni tok je bil namenjen dobavi 67 milijard kubičnih metrov plina na leto v Evropo. Operativno se je s projektom ukvarjala hčerinska družba Gazproma, South Stream Transport B.V. Glavna trasa s kapaciteto 63 milijard kubičnih metrov plina na leto bi morala potekati skozi Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Slovenijo in Italijo. Rusija se je decembra leta 2014 odpovedala projektu, ker se Bolgarija ni mogla opredeliti do projekta. Gazprom je odkupil deleže družb Eni, EdF и Wintershall, ki so jih imele v projektu.

Kako realna je vrnitev Južnega toka?

Gazprom se danes ukvarja z izvedbo drugih projektov v Evropi, največja sta Severni tok-2 (55 milijard kubičnih metrov na leto) in Turški tok (dva kraka s po 15,75 milijard kubičnih metrov). »Gazprom ima že zadosti možnosti za projekte plinovodov v južni smeri,« je za RBTH komentiral Aleksander Sobko, analitik Centra za energetiko na poslovni šoli Skolkovo.

Toda Sobko vseeno ne izključuje možnosti, da bi projekt obudili, in sicer na način, da bi uporabili Turški tok, ki ga že gradijo. »Lahko dopustimo možnost, da je obuditev Južnega toka zares povezana z drugim krakom, po katerem bo plin tekel tudi v jugovzhodno Evropo. V tem primeru je malo verjetno, da bi v projektu spet sodelovala Bolgarija, saj so ravno zaradi nje zamrznili projekt Južni tok,« razlaga analitik.

Poleg Bolgarije ostaja edina možna tranzitna država v EU – Grčija, preko katere gre plinovod skozi Makedonijo, Srbijo, Madžarsko in na koncu v Avstrijo. To bi bila trasa »turško-južnega toka«, razmišlja. »Tukaj je lahko problem majhna zmogljivost plinovoda in temu primerna cena gradbenih del v primerjavi s količino transportiranega plina,« poudarja Sobko.

Čeprav že izvajana projekta Turški tok in Severni tok-2 zahtevata svoje izdatke, vračanje k Južnemu toku ni izključeno, meni Sergej Koroljov, analitik finančnega podjetja Alor Broker (eden od top 10 ruskih borznih posrednikov): »Evropa močno potrebuje alternativo ukrajinski plinsko-transportni poti in Gazprom jo lahko zagotovi, motijo le politična nesoglasja, ki so začasna, zato lahko 'ustreli' vsak od treh naštetih projektov.« Po njegovem razmišljanju so tveganja za nastanek in umik administrativnih ovir pri vseh treh projektih podobne, zato je razumno, da se hkrati ukvarjajo z vsemi tremi.

Analitik iz Teletrade Group Oleg Bogdanov je prepričan, da je na morebitno obnovitev pogovorov o Južnem toku treba gledati v kontekstu geopolitične situacije na Bližnjem vzhodu. »Mogoče se je Moskva bo blokadi Katarja odločila aktivirati vse mogoče možnosti za sodelovanje v energetiki z evropskimi državami, saj se ob obstoju treh možnosti – Severni tok-2, Turški tok in Južni tok – odpira veliko prostora za manevriranje in barantanje, sploh če upoštevamo zelo nefleksibilno stališče Kijeva glede tranzita plina,« razmišlja Bogdanov. Po razmišljanju tega analitika imajo pogovori veliko več političnih plusov kot pa ekonomskih.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.