Rusi prihajajo!

Aleksej Joršč
V zdraviliščih, na Obali in drugod po Sloveniji se ponovno povečuje število turistov iz Rusije, kar veseli slovenske turistične delavce.

»Predstavljajte si državo, ki je po površini velika kot polovica Moskovske pokrajine. Dodajte ji malo Alp, dolijte ji Jadransko morje in čista jezera, izkopljite terme in posadite goste gozdove – dobili boste Slovenijo,« se začenja prispevek na enem od številnih ruskih spletnih portalov, ki vabijo prebivalce Rusije na potovanje v Slovenijo. Pripisujejo ji udobje, prelepo naravo, ugodna zdravilišča, plaže in smučišča ter dobro ohranjeno kulturno-zgodovinsko dediščino.

Ko sem se pred kratkim odpravil za en dan v Strunjan, sem po naključju zaslišal ruski jezik: na slovenski plaži je bila namreč tudi večja ruska družina, tri generacije, od starih staršev pa do najmlajših, ki so se očitno imeli lepo na Obali. Vse več ruščine je mogoče slišati tudi v nedavno prenovljenem Hotelu Jama v Postojni. Pa tudi po drugih slovenskih turističnih krajih se zdi, da je vse več ruskih turistov, ki se po izbruhu gospodarske krize, padcu tečaja rublja in opaznem upadu obiska očitno sedaj ponovno vračajo.

Statistika je jasna in kaže navzgor

Podatki Slovenske turistične organizacije (STO) kažejo, da ne gre samo za občutek, saj povečano število gostov iz Ruske federacije potrjujejo statistike. »Še posebej nas veseli, da smo po večletnem negativnem trendu s tega pomembnega trga lani zabeležili ponovno rast števila prihodov in prenočitev, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu z več kot 30- oz. 40-odstotno rastjo,« je za RBTH Slovenija pojasnila PR-predstavnica organizacije Livija Kovač Konstantinovič.

Natančneje, že v prvih petih mesecih letošnjega leta se je število ruskih gostov povečalo za kar 34%, število nočitev pa za 41% glede na enako obdobje lani, kar bi se moralo nadaljevati skozi poletje. Po letih negativnih trendov, ki so jih zaznali v večini evropskih držav, ruski trg tako okreva in je zopet zanimiv za slovenski turizem. S podatkom so vsekakor zadovoljni, saj je »ruski trg za slovenski turizem eden od ključnih evropskih trgov«.

Podobno o spodbudnih rezultatih govorijo v Portorožu in Piranu. »Lansko leto smo zabeležili padec v številu nočitev, a so letošnji rezultati spodbudni. V prvih petih mesecih po podatkih Statističnega urada RS (SURS) beležimo 39 % več nočitev kot v enakem obdobju lani,« nam je sporočila Polona Žigo iz Turističnega združenja Portorož. Navedla je informacijo, da so lani imeli 8.000 ruskih gostov, letos jih pričakujejo 10.000.

Kot je pred kratkim pisal Dnevnik, enako velja za zdravilišča. Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je za slovenski časnik pojasnil, da so se optimistične napovedi uresničile in se je število ruskih gostov v termah v prvem polletju leta 2017 povečalo kar za 53 odstotkov.V zdraviliščih sicer nasploh letos beležijo opazno rast obiskov tujcev iz različnih držav.

Lani so sicer pri STO zabeležili okoli 210.000 nočitev ruskih turistov, kot zanimivost pa povejmo, da je bil rekord dosežen leta 2012, ko smo v Sloveniji zabeležili kar 400.000 nočitev ruskih gostov.

V Sloveniji največ ruskih turistov prihaja v zdravilišča. Vir: Alamy/Legion-MediaV Sloveniji največ ruskih turistov prihaja v zdravilišča. Vir: Alamy/Legion-Media

Kdo je ruski turist in kam najraje hodi

Kdo sploh so ti ruski turisti? Za predstavo si lahko ogledamo raziskavo Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) iz »manj ugodnega« leta 2015, ko je SURS anketiral 99 ruskih turistov na počitnicah v Sloveniji, pa tudi podatke Slovenske turistične organizacije o ruskem trgu za leto 2016.

Statistika, ki ji gre zaupati tudi v sedanjih razmerah povečanega števila turistov iz Rusije, kaže, da je bilo 46% v raziskavo zajetih ruskih turistov starih od 25 do 44 let, 40% pa od 45 do 64 let. Če upoštevamo, da lahko mlade družine pripeljejo s seboj še svoje otroke, si lahko kaj hitro ustvarimo sliko, da k nam prihajajo Rusi praktično vseh generacij. In najpogosteje so to pari ali družine (65%), redkeje posamezniki ali skupine prijateljev. V Sloveniji še posebej pohvalijo visoko stopnjo osebne varnosti, kakovostne nastanitve, prijaznost lokalnega prebivalstva, neokrnjeno naravo in čistočo turističnih destinacij.

Kam najraje hodijo? Po podatkih iz lanskega leta so očitno glavna destinacija zdravilišča (46%), sledijo občine ob morju (27%), a z veseljem obiščejo tudi druge kotičke dežele na sončni strani Alp, pa najsi bodo to smučišča, Ljubljana, Postojnska jama, Bled ali drugi slovenski kraji. Na splošno prevladujejo bolj razvita turistična središča. Pri STO so pojasnili, da ruski gostje predvsem »cenijo in iščejo destinacije, ki niso 'enolične', temveč ponujajo široko paleto turističnih produktov: od welnessa oz. oddiha v naravnih termah, izbrane vrhunske kulinarike do možnosti nakupovanja. Prednost Slovenije je prav ta, da na relativno majhnem prostoru ponuja široko paleto doživetij. Poleg možnosti sprostitvenega oddiha v naravi, med ruskimi gosti obstaja tudi segment, ki se zanimajo za produkt pohodništva, kolesarjenja in oddiha v termalnih zdraviliščih v Sloveniji.«

Zanimivo je, da Rusi glede prenočišča v zelo veliki večini prisegajo na hotele – tako leta 2015 kot 2016 se je za hotel odločilo kar 85% ruskih turistov. Podatki iz leta 2015 razkrivajo, da večina prisega na boljše hotele s štirimi ali petimi zvezdicami (63%). Opcije, kako pridejo do prenočišč pri nas – turistične agencije, spletni rezervacijski sistem, neposredna rezervacija ob prihodu v prenočitveni objekt – so dokaj enakomerno porazdeljene, čeprav imajo nekaj prednosti agencije in spletne rezervacije, zlasti za slednje kaže, da jih je vse več. Zanimiv je tudi podatek, da ruski turisti potovanja v Slovenijo navadno načrtujejo bolj vnaprej, le redko šele v zadnjem mesecu pred prihodom. Tri četrtine jih v državo pride z letalom.

Pri vprašanju, ali prihajajo bolj premožni ali bolj »povprečni« Rusi, vlogo igra tudi sama destinacija. V Portorožu denimo največ gostujejo premožni posamezniki, ki cenijo ponudbo na visokem nivoju in bogato gastronomijo, na Primorskem pa se seveda želijo prilagoditi njihovim željam. »Tudi Turistično združenje Portorož si prizadeva za razvoj mondenega turizma, ki bi pripeljal goste, željne razkošja, edinstvenih doživetij, visoke kakovosti in butičnosti. Ruski gostje cenijo prav to,« je za RBTH Slovenija dodala naša sogovornica iz Turističnega združenja Portorož.

V hotele v Portorožu prihajajo zlasti bolj premožni Rusi. Vir fotografije: wikipedia.org / Matjaž ZaplotnikV hotele v Portorožu prihajajo zlasti bolj premožni Rusi. Vir fotografije: wikipedia.org / Matjaž Zaplotnik

Dobra promocija

Sprememba trenda navzgor ni samo posledica izboljšanih ekonomskih razmer v Rusiji, pojasnjuje Livija Kovač Konstantinovič. V organizaciji prihod ruskih turistov med drugim povezujejo z aktivno in uspešno promocijo Slovenije v Rusiji kot »zelene, aktivne, zdrave butične destinacije, ki zagotavlja kakovostno in individualno izkušnjo ruskega turista«.

STO namreč na ruskem trgu izvaja vrsto aktivnosti: predstavlja se na glavni ruski turistični borzi Moscow International Travel & Tourism (MITT), izvaja študijske ture za ruske organizatorje potovanj in turistične agencije, uspešno digitalno kampanjo Make New Memories in druge predstavitve. Posebnost je tudi pogosto sprejemanje ruskih novinarjev. Prejšnji mesec je denimo STO gostila ekipo ruske televizije Rossija 1, ki je snemala oddajo o Sloveniji, smo izvedeli.

V Rogaški slatini Rusi niso samo pomembni turisti, saj so v zdraviliškem kraju vidno prisotni tudi ruski lastniki hotelov. Vir fotografije: wikipedia.org / Sebastjan StojnšekV Rogaški slatini Rusi niso samo pomembni turisti, saj so v zdraviliškem kraju vidno prisotni tudi ruski lastniki hotelov. Vir fotografije: wikipedia.org / Sebastjan Stojnšek

Polona Žigo pojasnjuje, da podobno počnejo v Portorožu in Piranu, saj se njihovi hotelski ponudniki predstavljajo na ruskih sejmih in sodelujejo na različnih delavnicah. »Veseli nas tudi, da so se hotelirji prilagodili večjemu številu ruskih gostov z usposobljenim kadrom, ki govori ruski jezik,« dodaja. Znanje ruščine pri zaposlenih in promocijski materiali v ruskem jeziku pa se očitno obrestujejo. »Veliko Rusov je našo destinacijo tako vzljubilo, da so tukaj našli svoj drugi dom.«

Prav tako kot dobra reklama deluje že turistična ponudba v Sloveniji sama po sebi. 44% anketiranih ruskih turistov iz leta 2015 je Slovenijo obiskala na podlagi osebnih izkušenj, 33% pa na podlagi priporočil sorodnikov in prijateljev, le 29% po zaslugi spletnih strani.

Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je za Dnevnik poleg vztrajnega marketinga navedel še en razlog, ki je morda pripomogel k večji priljubljenosti slovenskih destinacij med Rusi: lanski obisk predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke