Bodo Rusijo in Japonsko povezali z mostovi? Očitno idejo jemljejo resno …

Bo Krimskemu mostu sledil še Japonski most?

Bo Krimskemu mostu sledil še Japonski most?

www.most.life
V Vladivostoku je prejšnji teden potekal že tradicionalni Vzhodni ekonomski forum, ob vseh sporazumih in dogovorih pa pozornost ruskih in tujih medijev še zdaj privablja ideja, da bi Rusijo in Japonsko prometno povezali preko mostov, po katerih bi tekle ceste in železnice. Najprej bi Rusija speljala most od vzhodne obale do otoka Sahalin, nato pa še obe državi skupaj od Sahalina do japonskega otoka Hokkaido.

Najprej je idejo o rusko-japonskem mostu preko 43 km širokega preliva javno izrazil namestnik ruskega premierja Igor Šuvalov, a sta jo kmalu javno podprla tudi voditelja obeh držav. Putin, ki je na julijski »direktni liniji« z državljani že podprl most od celine do Sahalina, je tudi glede ideje o mostu (ali tunelu) z Japonsko izjavil, da idejo jemlje resno in ji pripisuje »globalni pomen«. Idejo je načelno podprl tudi japonski premier Abe z besedami, da »dobro bi bilo, če bi se lahko zapeljali od Tokia do Vladivostoka z vlakom«.

Nekateri so že začeli primerjati vrednost takšnega megalomanskega projekta z aktualnim ruskim projektom Krimskega mostu od polotoka Krim do Krasnodarske oblasti. Gradnja Krimskega mostu je po podatkih časnika Vedomosti vključujoč vse varnostne stroške, odkupe zemlje in organizacijo dostopov presegla 300 milijard rubljev (4,4 milijarde evrov). V vsakem primeru bi bil rusko-japonski most zaradi geografskih pogojev še večji podvig od krimskega. BFM ob sklicevanju na Vedomosti piše, da bi lahko takšen "Japonski most" stal več kot 600 milijard rubljev (8,8 milijarde evrov).

Ruske železnice ter japonsko ministrstvo za promet in infrastrukturo sta celo že pripravila delovno skupino za nadaljnje razvijanje projekta, a se bodo morali seveda v obeh državah dogovoriti, kako točno si bodo razdelili dejansko breme financiranja. Poleg tega je tu še ozemeljsko vprašanje, saj Japonska še zdaj zase zahteva južno skupino Kurilskih otokov, nad katerimi je po drugi svetovni vojni zavladala Sovjetska zveza, nekateri Japonci še vedno razmišljajo tudi o južnem Sahalinu.

Nenazadnje pa je treba jasno odgovoriti na vprašanje, ali je takšen megalomanski projekt sploh ekonomsko upravičen. Nekateri analitiki so bolj skeptični, denimo makroekonomski svetovalec Sergej Hestanov iz posredniške družbe Otkritie-broker, ki je dejal, da je že Sovjetska zveza v petdesetih letih po Stalinovi smrti opustila idejo o gradnji tunela do Sahalina kot ekonomsko neupravičeno, danes pa prirast blagovne menjave ni nič večji, število prebivalcev se je celo nekoliko zmanjšalo.

Zagovorniki na takšne mostove gledajo kot na pomemben dejavnik, ki bo pomagal k pospešenemu gospodarskemu razvoju regij na ruskem Daljnem vzhodu, pa tudi na krepitev povezanosti Rusije z vzhodnimi trgi, ki jih mnogi označujejo za ključen motor bodoče globalne gospodarske rasti.

Preberite tudi:

Krim ni več »otok«

100 tisoč ruskih državljanov se je prijavilo za zastonj hektar na Daljnem vzhodu

V Putinu živi duh amurskega tigra

Rusija in Japonska sta v Vladivostoku postali dobri prijateljici (iz 2016)

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.