Ruski mediji o Agrokorju: Gre za prevaro in izsiljevanje

Global Look Press
Potem ko je šef Sberbanka Herman Gref 14. novembra pred novinarji obnašanje lastnika Agrokorja označil za izsiljevanje, so ruski mediji začeli razpravljati o dolgu Agrokorja do Sberbanka.

V ruskih medijih prevladujejo naslovi, kot so: »Izsiljevanje in prevara: Sodišče v Londonu se postavilo na hrvaško stran v sporu s Sberbankom«, »Je to izjema, ali gre za krepitev protekcionističnih praks v globalni ekonomiji?«, »Kakšne so možnosti, da bodo tuji upniki uspeli dobiti nazaj več milijard dolga«, ipd.

Spomnimo, v začetku novembra je Agrokor, največje podjetje na Hrvaškem in v celotni bivši Jugoslaviji, zavrnil terjatve Sberbanka. Agrokor ruski banki dolguje 1,3 milijarde evrov, Sberbank pa je njegov največji upnik. Agrokorjevo odločitev je spodbudilo dejstvo, da je Sberbank tožil Agrokor v Veliki Britaniji, Sloveniji in Srbiji. Hrvaška zakonodaja namreč omogoča, da se terjatve upnikov, ki izplačilo dolga iščejo izven Hrvaške, ne priznajo. »Sberbank so izključili tudi iz sveta upnikov, zaradi česar je izgubil možnost sodelovanja v sprejemanju dogovora o prestrukturiranju dolga,« piše portal Vedomosti

Na hrvaško stran v sporu s Sberbankom se je nato postavilo še sodišče v Londonu, zaradi česar so pri Sberbanku še posebej ogorčeni, piše ruski Forbes. Britansko višje sodišče je 9. novembra letos priznalo hrvaški zakon »Lex Agrokor«, ki so ga leta 2015 uvedli izključno v interesu omenjenega podjetja, ki je bilo na robu stečaja. Ta zakon je upnikom, ki bi želeli poravnati dolg na račun tujih delnic Agrokorja, precej zakompliciral življenja. »Enostavno ni obstajal noben državni stečajni zakon, ki bi ga lahko uporabili kot podlago za reševanje problema Agrokor,« priše ruski poslovni portal RBC.

Najpomembnejša stvar »Lex Agrokorja« je moratorij za oddajo vseh terjatev do podjetja, kot tudi njegovih podružnic in manjših podjetij, ki jih nadzoruje Agrokor, piše TASS. To za upnike, še posebej za Sberbank in VTB, pomeni, da se v času izredne uprave nimajo pravice obrniti na državna ali arbitražna sodišča, niti proti Agrokorju ali podjetjem, ki so del njega. Zakon velja samo na ozemlju Hrvaške, zato je Agrokor v Srbiji, Bosni in Hercegovini in Sloveniji poskušal zamrzniti svoje delnice. »V Srbiji je Sberbanku uspelo, da je od državnih sodišč zahteval prepoved prodaje delnic, ki pripadajo Agrokorju in njegovim porokom. Srbska sodišča so se postavila na stran Sberbanka in zamrznila delnice podjetij Agrokor in Ledo,« piše ruski Forbes.

Možnosti Sberbanka:

  1. Sberbank se ima pravico pritožiti na odločitev britanskega sodišča in doseči priznanje svoje pravice do obravnave spora v arbitražnem postopku, ki je nedvomno igral pomembno vlodo pri odobritvi kredita Agrokorju.
  1. Obeti za Sberbank so odvisne od tega, ali se bodo arbitri Mednarodnega londonskega arbitražnega sodišča (LCIA), ki niso vezani na zaključke Višjega britanskega sodišča, strinjali s priznavanjem učinka zakona neposredno v okviru arbitraže. V primeru ugoditve zahtevam Sberbanka v arbitraži bo podjetje lahko izpolnilo arbitražno odločitev v skladu z Newyorško konvencijo iz leta 1958 v državah, ki so zavrnile priznanje hrvaškega zakona (Srbija, Slovenija in Bosna). Na ta način bo lahko Sberbank obrnil tok dogajanja, kljub temu, da je 9. novembra Višje britansko sodišče stopilo na hrvaško stran.
  1. Lex Agrokor je bil sprejet v javnem oziroma državnem interesu, kar lahko služi kot osnova za investicijsko arbitražo. Ruski upniki obenem vedo, da dvostranski sporazum o zaščiti vlaganj med Hrvaško in Rusijo, čeprav je podpisan, še ni stopil v veljavo in da zato takšen postopek ni dostopen. To ne preprečuje ruskim upnikom, da poskusijo doseči investicijsko arbitražo in od Hrvaške dobiti povrnjene izgube v primeru, da so priznane s strani tujih investitorjev, ki so bili oškodovani zaradi protekcionistične državne politike.

Zato so možnosti in perspektive Sberbanka in drugih upnikov za povrnitev terjatev do Agrokorja za zdaj še nejasne. V vsakem primeru pa lahko ti, v kolikor odločitev arbitraže ne bo v korist Agrokorjevih upnikov, poskusijo izkoristiti mednarodne pogodbe in začeti investicijsko arbitražo proti Hrvaški.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: