V ruskem mestu Uljanovsk nameravajo ustanoviti slovenski industrijski grozd

Gospodarstvo
TIBOR MALINOVIČ
V mestu ob Volgi z odprtimi rokami vabijo slovenska podjetja. V načrtu sta že proizvodnja visokotehnološke medicinske opreme in svetil, razlaga pokrajinski guverner. Že dlje časa se govori tudi o drugih področjih sodelovanja.

Guverner Uljanovske regije Sergej Morozov je včeraj preko Facebooka sporočil medijem, da nameravajo v Uljanovsku vzpostaviti industrijski grozd, kjer bodo proizvodnjo vzpostavila slovenska podjetja.

»S partnerji iz Slovenije smo razpravljali o poteku gradnje tovarne svetil. Za poslovanje v Uljanovski regiji so izrazila zanimanje tudi druga podjetja. Lahko, da bo pri nas nastal grozd, v katerem bodo podjetja iz Slovenije med drugim proizvajale visokotehnološko medicinsko opremo. Nekaj podjetij se je odločilo, da bodo investirale denar v gospodarstvo Uljanovske regije, dve od teh podjetij pa sta že potrdili svoje načrte in bosta lokalizirali proizvodnjo na območju industrijskih parkov,« citira guvernerja Uljanovska Pravda.

Uljanovski spletni portal 1UL.ru tako piše, da bi lahko podjetja iz Slovenije v mestu ustvarila poseben »slovenski grozd«. V gospodarskem smislu Uljanovsk slovi predvsem po avtomobilski industriji (tovarna avtomobilov UAZ), v mestu delujejo tudi industrija letal, prehrambna industrija in obrati iz drugih gospodarskih panog.

Kot smo že pisali, je guverner Morozov konec avgusta tudi obiskal Slovenijo. Že takrat se je govorilo o odprtju proizvodnje slovenskega proizvajalca svetil Ecobase Global. Govora je bilo o možnostih za sodelovanje med Uljanovsko oblastjo in Slovenijo v letalstvu, trgovini, izobraževanju, biotehnologiji in na drugih področjih, kar bi razvijali zlasti z odpiranjem novih slovenskih podjetij v tej ruski regiji.

Uljanovska regija spada pod Privolško zvezno okrožje in ima skoraj 1,3 milijona prebivalcev. Prestolnica Uljanovsk (prvotno Simbirsk) ima 613 tisoč prebivalcev in je znana kot domače mesto dveh ključnih figur revolucije 1917, ki sta si stala na nasprotnih bregovih - Vladimirja Lenina (po njem od leta 1924 tudi nosi ime) in Aleksandra Kerenskega.