Koliko zaslužijo ruski oligarhi od evropskih nogometnih klubov?

Ališer Usmanov in Arsenal

Ališer Usmanov

AFP

Arsenal je eden najbolj dobičkonosnih nogometnih klubov z ruskim lastništvom, ki obrača osupljive vsote denarja: v sezoni 2016/17 je nabral za 558 milijonov dolarjev prihodkov (23 milijonov dolarjev več kot leto poprej), bruto dobiček pa je znašal 57 milijonov dolarjev, kaže finančno poročilo kluba. Trenutno zaseda šesto mesto na lestvici klubov z najvišjimi zaslužki Deloitte’s Football Money League.

Odločitev, da proda svoj delež v Arsenalu, za Usmanova najbrž ni bila lahka, sploh če upoštevamo, da je še pred dvema letoma povečal svoj delež in pridobil 30,04% lastništvo. Ampak prav nič se vam Usmanov ne rabi smiliti, saj bo od prodaje svojega deleža na novo zaslužil 703 miljone dolarjev. Po poročanju Bloomberga bo Usmanov s prodajo svojega kosa pogače končal spor o vodenju kluba z drugim tajkunom, Stanom Kroenkejem, ki ima v Arsenalu večinski delež. Kroenke je vrsto let zavračal Usmanove ponudbe za nakup njegovega 67% deleža, sedaj bo Kroenke dobil skoraj 100% lastništva v Arsenalu, medtem ko se bo Rus umaknil za dobro plačilo.

Dmitrij Ribolovljev in Monaco

Dmitrij Ribolovljev, predsednik kluba AS Monaco

AFP

Monaco je v lasti še enega ruskega oligarha, Dmitrija Ribolovljeva, in tudi temu klubu kaže zelo dobro tako v finančnem smislu kot po rezultatih na igrišču. Ribolovljev je obogatel s prodajo kalijevih gnojil, nato pa pred nekaj leti kupil Monaco in spremenil ekipo v francoske nogometne prvake. Gre za velik dosežek, če se spomnimo, da je klub še pred nekaj leti doživljal precej slabe čase.

Zlahka lahko sklepamo, da niso nič slabši finančni rezultati. Sicer ni veliko javno dostopnih podatkov o dobičkih in izgubah kluba, a je splošno znano, da je klub zadnja leta veliko zaslužil od svojih igralcev. Še sam Ribolovljev je priznal: »Monaco živi od prodaje igralcev.«

Primer je dobra kupčija z Anthonyjem Martialom. Kot najstnik je prišel iz Olympique Lyona v Monaco za 2,5 milijona dolarjev, pozneje pa je bil prodan v Manchester United za 70 milijonov dolarjev. Še več je klub zaslužil s prodajo Kyliana Mbappeja, ki je prestopil v PSG za 206 milijonov dolarjev – to je drugi najdražji prestop nogometaša na svetu.

Obstajajo predpostavke, da je klub v sezoni 2016/17 s prodajo igralcev morda zaslužil do 400 milijonov dolarjev. Očitno se Ribolovljevu strategija obrestuje, saj klub vseeno igra dobro, ob tem pa kuje še ogromne dobičke.

Roman Abramovič in Chelsea

Roman Abramovič

AFP

Chelsea pod Romanom Abramovičem se ne more pohvaliti z enakimi rezultati kot prejšnji moštvi. Chelsea je za letno obdobje 2016/17 poročal o 18 milijonih dolarjev izgube. A zdi se, da je klub uspel kompenzirati operativne izgube, saj je prijavil 19,5 milijonov dolarjev dobička – denar je prišel iz prodaje igralcev. Chelsea je nabral tudi zavidanja vredne prihodke v višini 493 milijonov dolarjev.

Če gledamo, kakšne rezultate Chelsea dosega na igrišču, se zdi, da je Abramovič ustvaril precej močen klub, ki je leta 2017 osvojil Premier ligo. Toda takšni dosežki niso poceni: ocenjuje se, da je Abramovič od nakupa kluba leta 2003 v Chelsea zmetal že 1,5 milijarde dolarjev. Ko vidimo tako velik znesek, težko rečemo, kako rentabilne so bile njegove naložbe v klub.

Maksim Demin in Bournemouth

Maksim Demin

Reuters

Za razliko od Arsenala in Chelseaja nogometni klub Bournemouth, ki prav tako igra v Premier ligi, ni prišel na Deloitte Money League lestvico dvajsetih klubov z največjimi prihodki, a finančna poročila razkrivajo 19 milijonov dolarjev dobička v sezoni 2016/17 (trikratno povečanje v enem letu), kar je primerljivo z dobički Chelseaja. Po prihodkih je klub 11. v ligi s 139 milijoni dolarjev.

Tale Bournemouth je prav tako v ruski lasti, vanj je investiral naftno-bančniški tajkun Maksim Demin, ki drži v svoji lasti 75% delež. Poslovnež že več let živi v Združenem kraljestvu, odkar je kupil ta angleški klub, pa ga je spravil s samega dna angleškega nogometnega sveta vse do Premier lige, in to v samo nekaj letih.

Preberite še: Kdo so ruski oligarhi? Ali sploh zares obstajajo?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.