Aluminijasti deli za Putinovo limuzino in drugi uspehi slovenskih izvoznikov v Rusijo

Kremlin.ru
Slovenski časnik Finance je objavil nekaj informacij o poslih in načrtih nekaterih vodilnih slovenskih izvoznikov v Rusijo.

Časnik v uvodu navaja, da je Slovenija v Rusiji pozitivno prepoznana, nekatera slovenska podjetja in izdelki so v Rusiji prisotni že desetletja, razvojna slovenska podjetja pa veljajo za inovativna in globalno vodilna v svojih nišah, zato si ruski partnerji želijo sodelovanja z njimi.

Daleč največji in najdlje prisoten slovenski izvoznik in investitor v Rusiji ostaja Krka, slovenski proizvajalec generičnih zdravil. Podjetje je za Finance sporočilo, da za Krko ruski trg danes predstavlja petino vse njene prodaje in letno z okoli dva tisoč zaposlenimi ustvari skoraj 300 milijonov evrov prodaje. Letos je ustvarila 12-odstotno rast prodaje v rubljih, na ruskem trgu pa vidi še veliko priložnosti zaradi velikosti in gospodarske rasti. Kot je znano, ima Krka tudi svojo tovarno v Rusiji, in sicer v Moskovski regiji, v mestu Istra, odvisna družba Krka Farma v Istri pa se je uvrstila med 500 največjih podjetij v Rusiji.

Finance navajajo še eno zanimivost, s katero bralci najbrž še niste seznanjeni: za Putinovo limuzino aurus senat so bili nekateri aluminijasti deli izdelani v Sloveniji, in sicer v Impolu oziroma hčerinski družbi Stampal, ki kuje maloserijske visokokakovostne odkovke za luksuzne avtomobile. Točneje, šlo je za odkovke, sestavne dele za prostorsko vpetje koles, ki zagotavlja stabilnost vozila. Proizvajalec aluminijskih izdelkov Impol na ruskem trgu deluje že vrsto let in tam prodaja valjane izdelke za gradbeništvo, prehrambno in farmacevtsko industrijo, sedaj želi prodreti v avtomobilsko. V Rusiji je prisoten že dolgo, se pa je sodelovanje okrepilo leta 2002, ko je Impol prevzel tovarno Seval v Srbiji – od tam so prišli tudi aluminijasti izdelki za krovno konstrukcijo na moskovskem stadionu Lužniki.

Kovinoplastika Lož je prisotna v Rusiji že vsaj dve desetletji in tam ustvari kar 15 odstotkov svoje prodaje. Tam prodaja stavbno okovje za okna in vrata ter pomivalnike za kuhinje, poleg tega pod okriljem skupine deluje orodjarna, ki je močno vezana na avtomobilsko industrijo. Po pisanju Financ je podjetje posebej zadovoljno z lansko prodajo izdelkov iz segmenta stavbnega okovja, ki je bila zaradi povečane subvencionirane gradnje stanovanj za kar 11% večja. Z okovji je na ruskem trgu prisotno že od leta 2006, ko je bila podpisana pogodba o sodelovanju z enim od večjih ruskih distributerjev, s katerim partnerstvo traja še danes, medtem ko so njihovi pomivalniki v Rusiji prisotni že vsaj dve desetletji. Občasno ima večje posle z Rusijo tudi orodjarna – leta 2015 je vrednost posla za rusko avtomobilsko industrijo na primer znašala približno milijon evrov, beremo v prispevku.

Finance nato omenjajo goriški Gostol-Gopan, ki deluje na ruskem trgu že več kot 40 let in tam ustvari povprečno 30% letnega izvoza, a še vedno tam vidi ogromen potencial zaradi velikosti trga, na katerem je kruh osnovna dobrina, to podjetje pa prodaja priznane industrijske linije in stroje za peko kruha, ki so zanimivi za srednje in velike industrijske pekarne. V prihodnje namerava okrepiti prodajo velikih industrijskih linij na ključ, narejenih po smernicah pametnih tovarn oziroma industrije 4.0. Lani je ob Pahorjevem obisku v Moskvi Gostol-Gopan podpisal pogodbi o dobavi dveh proizvodnih linij z ruskim prehrambnim podjetjem in Tulskim hlebokombinatom, je Financam sporočilo podjetje.

Preberite še: Slovenija bo krepila vezi z rusko avtomobilsko in IT industrijo v Togliattiju in Nižnem Novgorodu

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke