AiF najprej pojasnjuje, da sta Rusija in Savdska Arabija že stari tekmici v črpanju nafte. Rusija se je večkrat znašla na prvem mestu z 11 milijoni sodčkov na dan, za petami pa sta ji sledili Savdska Arabija in ZDA, ki si sicer uspevata ustvarjati cenovno prednost pri prodaji na tržišču. Rusija »zmaguje« zaradi intenzivnega osvajanja velikih nahajališč v zahodni Sibiriji, kjer nafta ni nič slabša od tiste z območja Perzijskega zaliva, je pa njeno pridobivanje dražje.
Še koliko let črpanja nafte?
Po eni strani je res, da se najboljša obstoječa nahajališča Rusije izčrpavajo. Znameniti Samotlor je predelal že 75% rezerv, in zdi se jasno, od kod se je vzela izjava saudskega princa.
Toda znanstveni vodja Inštituta za nafto in plin pri Ruski akademiji znanosti Anatolij Dmitrijevski opozarja, da lahko v 19 letih zmanjka samo lahko dostopne nafte z nizko viskoznostjo, ki je bila odkrita že v sovjetskih časih, pa še to se bo zgodilo le v primeru, če bodo v uporabi samo tradicionalne metode črpanja nafte. »Naš inštitut pa je že razvil in preizkusil tehnologijo, ki lahko izkorišča nahajališča z vodno nasičenostjo nad 80% in pridobiva nafto za proizvodni strošek 1,2 dolarja na sodček. S to tehnologijo bi lahko na Samotloru delali še 150 let.«
Po drugi strani obstajajo še druga območja, kjer je mogoče povečati pridobivanje težje dostopne nafte z večjo viskoznostjo, kar bodo omogočile nove inovacije; samo Tatarstan je pridobil 200 patentov na tem področju. »Če upoštevamo tole težko dostopno nafto, je ima Rusija za še več kot 50 let,« je zatrdil Dmitrijevski za AiF.
Poleg tega je bilo v zahodni Sibiriji v pol stoletja raziskanih samo 44% začetnih skupnih naftnih virov, na morski polici ruskih morij pa zgolj 4,6%. Z dodatnimi raziskavami je tako mogoče še povečati naftne rezerve. AiF je zaključil z grobo oceno, da ima Rusija rezerv nafte še za okoli 58 let.
Plin
Aleksej Filippov / TASS
Nadaljevanje prispevka je posvečeno drugim naravnim bogastvom, ki imajo redno povpraševanje in pomembno prispevajo k prihodkom v ruski proračun. Rusija ima po pisanju AiF največje rezerve plina na svetu (107 let), po pridobivanju je na drugem mestu za ZDA. Dve tretjini plinskih resursov sta koncentrirani v Zahodnosibirskem bazenu, ki je bil do sedaj obdelan v samo 37%. Veliko perspektivo predstavlja tudi vzhodna Sibirija, ki naj bi jo leta 2019 povezali s Kitajsko z novim plinovodom, nakar je v načrtu razvoj največjih nahajališč v Jakutiji in Irkutski regiji. V zadnjih letih so bili projekti s tega področja upočasnjeni zaradi zahodnih sankcij, ki ovirajo prihod novih investicij in opreme v Rusijo, razlaga ruski časnik.
Nikelj
Kot piše AiF, je še en »ruski ponos« nikelj, Rusija ima tretje največje rezerve po Indoneziji in Avstraliji, po pridobivanju je druga za Filiponi. 85% rud z vsebnostjo niklja je na skrajnem severu Evrazije, na polotoku Tajmir, pa tudi na polotoku Kola in v Kareliji. Točne informacije o skupnih rezervah tega minerala so zaupne, je pa znano, da ima veliko podjetje Norilski nikelj surovin še za 50 let ter da se trenutno v Rusiji predeluje le 58% državnih nikljevih rezerv. Leta 2016 je prirast primernih rezerv za trikrat presegel obseg pridobivanja niklja.
Zlato
Po zlatu je Rusija zaenkrat na tretjem mestu na svetu, tako po rezervah (za JAR in Kanado) kot po proizvodnji (za Kitajsko in Avstralijo). Po podatkih Zveze industrije zlata Rusije je bil leta 2017 postavljen rekord, saj je bilo pridobljenih 280,68 ton dragocene kovine. Rusija aktivno izkorišča zlate rezerve, med podjetja je razporejenih 87% rezerv, primernih za raziskave in razvoj, kar je bistveno več kot pri železovi rudi ali premogu. Vendar ima ruska industrija zlata problem: rentabilnih rezerv je samo še za 6-8 let.
Premog
Premoga ima Rusija veliko več, kot ga uspe sploh prodati, z njim ima pluse in minuse. V državi je veliko nahajališč, ki niso globoko pod zemljo in je tam mogoče kopati brez prevelikih preglavic, vendar več kot polovico vseh virov predstavlja manj kakovosten rjavi premog, ki je primeren le za ogrevanje in izgublja proti cenejšemu plinu. Za povrh pa se središče, kjer je mogoče dobiti najvrednejši premog – Kuzbas – nahaja na tisoče kilometrov proč od državnih meja, kar otežuje izvoz v tujino.
Situacija na ruskem premogovniškem trgu je mešana. Leta 2016 je ugasnilo 15 podjetij, hkrati pa so se začela izkopavanja na treh novih lokacijah v Amurski regiji in na otoku Sahalin. »Letni prirastek premogovnih rezerv presega obseg izkopavanj. V zadnjih 10 letih se najbolj aktivno osvaja rezerve premoga boljše kakovosti v južni Jakutiji, gre za Elginsko, Inaglinsko in Denisovsko nahajališče,« je povedal analitik za energetiko z Inštituta za vprašanja naravnih monopolov Aleksej Fadejev.
Rude
Igor Generalov
Država v letu 2017 beleži 229 nahajališč železovih rud, od tega jih je 60% na območju Kurske magnetne anomalije in 15% na srednjem Uralu. 80% izkopanega železa se porabi v Rusiji, izvoza pa ni mogoče bistveno povečati zaradi nizke vsebnosti (kakovosti) železa, ki je 28-34% v primerjavi s 45-66% v Avstraliji ali Braziliji. Manj kvalitetna je tudi bakrova ruda.
Rusija ima dobre rezerve mangana, urana in boksitov, vendar se izkoriščanje teh rud v državi skoraj ne razvija, saj se ga finančno bolj splača uvažati iz Kitajske in Ukrajine, pa je za AiF povedal direktor podjetja Nedra-Ekspert Anatolij Zulkarnajev.
Sovjetske rezerve za zdaj zadoščajo
Slava Stepanov/GELIO
Zulkarnajev ocenjuje, da sovjetske rezerve za pridobivanje večine surovin zaenkrat zadoščajo in intenzivno raziskovanje novih nahajališč trenutno ni nujno potrebno.
Država v glavnem vlaga v osnovne raziskave, sicer pa glavno breme geoloških raziskav nosijo sama podjetja, ki se odločajo za projekte na manjšini območij, ki so najbolj rentabilni. Kot je dejal strokovnjak, 60-70% ruskih mineralnih rezerv leži na težko dostopnih mestih s surovim podnebjem in nerazvito infrastrukturo, mnogi globalni surovinski trgi pa trenutno ne doživljajo najboljših časov. Primer so na primer cene kovin in premoga, ki so v letih 2011-2015 močno padle zaradi zmanjšanega povpraševanja na Kitajskem in se niso več vrnile nazaj.
AiF je strokovnjake še povprašal, ali bi morala Rusija ustanoviti rezervni sklad in zavarovati najboljša nahajališča, kot to počnejo ZDA z nafto. Dva sogovornika sta dejala, da to trenutno ni smiselno. Fadejev je komentiral, da nima smisla ščititi premoga, ker se mu bo industrija v prihodnje še bolj odpovedovala v korist plina, jedrske energija, vetrnih in sončnih elektrarn. Zulkarnajev pa je pripomnil, da bi povečevanje državnih rezerv samo povzročalo težave pri delu investitorjev, ki morajo potrpeti več let, preden lahko začnejo delati na zemljišču pod državno zaščito.