5 let od priključitve Krima Rusiji: Putin otvoril dve termoelektrarni in pojasnil višje cene živil

Ob tej priložnosti je ruski predsednik Vladimir Putin svečano otvoril dve krimski termoelektrarni Balaklavskaja (mesto Sevastopol) in Tavričeskaja (Simferopol). Prvi bloki obeh elektrarn so sicer obratovali že od oktobra lani, Kremelj pa je sporočil, da bo zagon teh dveh elektrarn zagotovil energetsko samostojnost Krima.

Po Putinovih besedah skupna potrošnja električne energije na Krimu znaša okoli 1.000-1.100 megavatov, s tema termoelektrarnama pa bosta Krim in Sevastopol imela na voljo okoli 2.070 megavatov, zato bo lahko Krim pripomogel tudi k razvoju sosednjih regij. Ob tem je izjavil, da so še leta 2014 na polotoku proizvedli 160 megavatov električne energije, kar je bilo premalo za vse potrebe gospodarstva, potrošnikov in javnih sistemov tudi ob dodatni oskrbi iz Ukrajine.

Putin je s tem začel svoj delovni obisk na Krimu. V Sevastopolu je obšel spominski kompleks Malahov kurgan, ki je bil odprt konec lanskega leta po obsežni rekonstrukciji, stolp Kornilova in razstavo o krimski vojni, ki je vključevala topove iz znamenite obrambe Sevastopola, poleg tega je položil cvetje pri spomeniku admiralu Kornilovu, heroju obrambe v letih 1854-1855. Srečal se je tudi z lokalnim prebivalstvom in veterani Sevastopola, ob koncu obiska pa bo prisostvoval še slavnostnemu koncertu ob peti obletnici priključitve k Rusiji, ki se je zgodila po izvedbi referenduma na polotoku marca 2014.

Januarja letos je Rusija sprejela državni program za družbeno-ekonomski razvoj Republike Krim in mesta federalnega pomena Sevastopol s ciljem stabilnega razvoja gospodarstva in sociale teh dveh regij, ki sta danes sestavni del Ruske federacije. Za obdobje od leta 2019 do leta 2022 naj bi Rusija za to namenila 309,5 milijard rubljev iz državnega proračuna.

Putin se je ob obletnici zavzel za dodatne ukrepe za spodbujanje turizma, ki je na Krimu v občutnem porastu. Komentiral je tudi visoke cene za določene vrste živil na polotoku (npr. mlečnih izdelkov) in dejal, da za to niso krive sankcije, ampak slabše razvito kmetijstvo in šibkejše prometne povezave, ob katerih situacijo dodatno izkoriščajo različni posredniki. Prometne povezave se bodo v prihodnje izboljšale tudi z dokončnim zagonom Krimskega mosta, po katerem bo do konca leta 2019 stekel tudi železniški promet.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.