Ali je trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA dobra za Rusijo?

AP
Medtem ko sta Washington in Peking ujeta v medsebojnem gospodarskem spopadu, Moskva išče nove priložnosti, ki se pojavljajo za ruske izvoznike na kitajskem trgu.

Konec julija so v Moskvo prišle dobre novice. Kitajska je umaknila vse omejitve na uvoz soje iz Rusije. To odločitev so v Kremlju označili za »velik preboj«, saj je bila Kitajska dolgo časa dokaj nenaklonjena uvozu ruskih kmetijskih izdelkov.

Mediji so to odločitev brž povezali z aktualnim gospodarskim sporom med Kitajsko in Združenimi državami Amerike, ki so bile glavni dobavitelj soje na Kitajsko v zadnjih nekaj letih. Po podatkih Mednarodnega trgovinskega centra (ITC) je trgovina s sojo med Kitajsko in ZDA leta 2014 dosegla vrednost 16,3 milijarde dolarjev, lani pa še samo 7 milijard. Tako je največji dobavitelj soje za Kitajsko postala Brazilija (vrednost izvoza znaša 28,8 milijard dolarjev). Kar se tiče Rusije, ta je lani na Kitajsko izvozila le za dobrih 257 milijonov dolarjev soje.

Ampak ali je upravičeno povezovati nove priložnosti, ki se odpirajo Rusiji, s trgovsko vojno med ZDA in Kitajsko? In ali lahko ima Rusija resnično korist od tega spora?

»Business as usual«

Marsikdo bi pomislil, da bo ameriško-kitajski gospodarski spor odprl nove priložnosti za ruske izvoznike (na primer v proizvodnji svinjskega mesa), vendar so v praksi kitajske potrebe tako velike, da tudi če bi se celotna ruska mesnopredelovalna industrija osredotočila samo na dosego teh potreb, to ne bi bilo izvedljivo, pravi Oleg Remiga, vodja kitajske enote na Poslovni šoli Skolkovo.

»Situacija je precej podobna izvozu soje. Zahvaljujoč ukrepom kitajskih regulatorjev opažamo rast kmetijskih izdelkov na Kitajsko, vendar se je za proces začel dolgo pred ameriško-kitajsko trgovinsko vojno,« razlaga in dodaja, da je današnja situacija prej posledica napora Rusije in Kitajske za krepitev bilateralnih vezi.

Ruske oblasti so vedno znova poudarjale, da trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA ne vpliva dobro na rusko gospodarstvo. »Naša blagovna menjava s Kitajsko je lani dosegla vrednost 108 milijard dolarjev in to številko bi radi dvignili na 200 milijard. Razne omejitve in trgovinske vojne tukaj nimajo nobene veze,« je junija letos izjavil ruski finančni minister Anton Siluanov. »Mi moramo naše izdelke promovirati, pa če je trgovinska vojna ali pa je ni.«

Kitajski izvoz te besede potrjuje. »Obe državi aktivno delata na izboljšanju bilateralnega sodelovanja, ker jima to koristi, ne pa zaradi sporov z drugimi državami,«pravi Li Jonghuj, namestnik direktorja na Inštitutu za ruske, vzhodnoevropske in srednjeazijske študije pri Kitajski akademiji družbenih znanosti.

Torej, več priložnosti ali več težav?

Prav tako narobe bi bilo, če bi rekli, da bo ameriška nenaklonjenost kitajskim podjetjem, kot je Huawei, le-ta prisilila v povečano aktivnost na ruskem trgu. »Huawei ali Xiaomi na primer, sta na ruskem trgu že nekaj časa in zahvaljujoč uspešnemu marketingu in prilagoditveni strategiji je Huawei vodilni proizvajalec mobilnih telefonov v Rusiji,« pravi Remiga. Kot razlaga dalje, so na delu tukaj v prvi vrsti tržni faktorji kot na primer konkurenčne cene in dostojna kakovost, zaradi katerih se je podjetje uspešno zasidralo na ruskem trgu, ne pa kitajsko-ameriška trgovinska vojna.

Še več, Remiga je prepričan, da bi lahko omenjeni trgovinski spor dejansko negativno vplival na Huaweijeve aktivnosti v Rusiji. »Google se je odločil proti temu, da bi Huawei za svoje telefone uporabljal njihov operacijski sistem Android, kar bi lahko privedlo do upada prodaje, saj so mnogi potrošniki navajeni na Android,« razlaga strokovnjak. »Vojna v katerikoli obliki prej ustvarja večje probleme za gospodarstvo kot pa priložnosti.«

Preberite še:

Kako gre Rusiji pri osvobajanju od dolarja?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke