Zakaj je Rusija zmanjšala svoj dolg na NIČ?

Rusija si prizadeva za politično in ekonomsko neodvisnost, sedaj pa so takšna prizadevanja dosegla čisto novo raven. V odgovor na sankcije z Zahoda in padanje cen nafte so ruske oblasti začele kopičiti rezerve, ki bi morale zagotoviti finančno stabilnost. Zaradi stroge discipline glede dolga je neto javni dolg Rusije sedaj padel pod ničlo, poroča RBC Daily.

Uradne statistike kažejo, da lahko Kremelj sedaj zlahka poplača vse svoje dolgove tudi v primeru, da bi moral vse plačati čez noč. 1. avgusta 2019 je celoten dolg države (zunanji in notranji) znašal 16,2 bilijona rubljev (227,5 milijarde evrov) oziroma 15% BDP-ja, medtem ko denarni depoziti Rusije pri centralni banki in poslovnih bankah znašajo malo več – 17,6 bilijona rubljev (247 milijard evrov) oziroma 16,2% BDP-ja.

Manj zadolžena kot ZDA ali Kitajska

Zgornje številke ne vključujejo poslovnih dolgov, ampak tudi če dodatno vključimo še te, je rusko gospodarstvo v smislu dolgov vseeno v boljšem stanju od … preostalega sveta! Za potrebe lajšanja posledic svetovne gospodarske krize 2008 so si namreč v mnogih gospodarstvih sveta izposojali velike količine denarja, da bi se izognili globoki recesiji, in po podatkih Mednarodnega denarnega sklada najbolj zadolžena gospodarstva sveta najdemo prav v najbogatejših državah.

Leta 2017 je skupni dolg vsega sveta dosegel zgodovinski rekord – 184 bilijonov dolarjev (225% svetovnega BDP-ja) oziroma 86.000 $ na enega prebivalca planeta Zemlje. Toda več kot polovico svetovnega dolga predstavljajo zgolj dolgovi treh največjih izposojevalk na svetu: ZDA (256% BDP-ja), Kitajske (254% BDP-ja) in Japonske (395% BDP-ja), ki presegajo njihove deleže v celotni svetovni proizvodnji.

»Kar se tiče Rusije, je ta imela leta 2017 dolg v višini 84% BDP-ja, od tega je bilo 81,5% dolga poslovne narave (ali v zasebni lasti), to je 897$ na prebivalca,« je razložil strokovnjak Mednarodnega finančnega centra v Moskvi Gajdar Krasnov in nadalje izpostavil: »Rezerve Rusije so letos prvič presegle 500 milijard $, kar pomeni, da lahko njeno gospodarstvo zagotovi stabilnost lastne nacionalne valute v primeru potencialnih novih tveganj glede uvajanja sankcij v prihodnosti.«

AFP

Je bila Rusija v to prisiljena?

Toda strokovnjaki svarijo, da je takšna politika zahtevala svojo ceno. Ko država tako zelo varčuje in ne vlaga denarja v spodbujanje rasti, gospodarstvo še naprej stagnira, pojasnjuje višji analitik pri BKS Premier Sergej Suverov. »V prvi polovici leta 2019 je rast BDP znašala zgolj 0,7 odstotka. To je privedlo do edinstvene situacije, ko imajo ruske obveznice visoko kreditno vrednost, a Rusija hkrati ni zelo privlačna za investicije. Investitorji morajo videti gospodarsko rast, ki pa je [v Rusiji] ni,« je zatrdil.

Rusija je bila morda prisiljena v takšno varčevanje, razmišlja višji analitik Centra za analitiko in finančne tehnologije Anton Bikov. »Takšna politika je peljala oblasti v nižanje socialnih prejemkov in višanje davkov, kar ni dobro vplivalo na javnomnenjsko naklonjenost. Kaj bi lahko spodbudilo vlado, da je izbrala takšno politiko? Verjetno so oblasti pričakovale, da bodo v prihodnje začeli upadati prihodki v proračun zaradi upočasnjevanja svetovnega gospodarstva, in to v razmerah, ko jim je zaprt dostop do izposojanja denarja na zahodnih trgih,« ocenjuje analitik.

Preberite še:

Razčistili s preteklostjo: Rusija je končno vrnila zadnji dolg Sovjetske zveze

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.