Obsežna hladna območja lahko v sebi skrivajo dragocene naravne vire.
"Še posebej primerna so za iskanje mineralnih bogastev, zaradi česar je tudi tako veliko zanimanje za preučevanje Arktike," pravi analitik finančne družbe Finam Leonid Delicin.
A naravni viri niso edini način zaslužka v mrzli Arktiki.
Po besedah Delicina so hladnejša območja že pred petdesetimi leti postala poligon za preizkušanje nove tehnologije. Plodni izumitelj Inokentij Čičinin je npr. že v šestdesetih letih predlagal uporabo letalskih bomb za spodbujanje seizmičnega delovanja. Tako so ubili dve muhi na en mah: preučevali so globinsko sestavo Zemlje in hkrati preizkusili novo bojno tehniko.
Septembra 2019 sta se Državna univerza v Petrozavodsku in podjetje GS Nanotech odločila na severu Karelije zgraditi mrežo podatkovnih centrov. Na račun hladnega podnebja naj bi bilo delovanje teh centrov 40 % cenejše. Projekt bo končan leta 2025, njegovi avtorji pa predvidevajo, da bo omrežje zasedlo okoli 20 % ruskega in okoli 2 % svetovnega trga oblačnih storitev (cloud services).
GS Nanotech je center razvoja in proizvodnje mikro- in nanoelektronike, ki letno proizvede do 10 milijonov mikročipov. Mreža podatkovnih centrov bo postavljena v severnih predelih republike Karelije. Obrat in osrednje vozlišče centra nameravajo postaviti v kampusu petrozavodske univerze, nedaleč od nanocentra civilne mikroelektronike.
Tudi tuje tehnološke korporacije, kot sta Google in Facebook, svoje podatkovne centre postavljajo na severu, med drugim v Skandinaviji. "Kar se tiče rabe hladnih območij za gradnjo podatkovnih centrov, je tukaj poleg hladu potrebna še poceni energija. Zato centri stojijo tam, kjer so industrijski viri energije, na primer hidroelektrarne. Nesmiselno jih je postavljati sredi tajge ali v močvirjih," dodaja Delicin.
Konec leta 2020 je bilo nedaleč od tovarne za predelavo niklja v Norilsku ustanovljeno podjetje za kriptovalute. Podnebje v Norilsku, kjer se temperatura pozimi spusti pod -40 stopinj, je kot nalašč za rudarjenje kriptovalut, kjer osnovne stroške predstavljajo prav hladilni sistemi. Tukaj je hladno, poleg tega pa lokalna dobava energije ni povezana z nobenim drugim električnim omrežjem v Rusiji.
Projekt so začeli pri operaterju industrijskega rudarjenja BitCluster. Gre za mednarodni infrastrukturni projekt z glavno pisarno v Švici. Do danes skupna proizvedena moč kriptopodjetja znaša 11,2 MW, tekom letošnjega leta pa jo nameravajo povečati na 31 MW. Tolikšna moč bo zadostovala za pridobivanje do šest bitcoinov na dan.
Po poročanju Bloomberga, ki navaja sooustanovitelja družbe BitCluster Vitalija Borščenka, proizvedeno moč podjetja BitCluster Nord uporabljajo stranke iz celega sveta, vključno s Švico, ZDA in Japonsko.
Severna območja so primerna tudi za postavljanje fotovoltaičnih panelov. Tako so leta 2020 v vasi Šugur v Hanti-Mansijskem avtonomnem okrožju zagnali sončno elektrarno. Majhne sončne elektrarne v tem delu države omogočajo oskrbo oddaljenih vasi z električno energijo, ki jo je težje dovesti tja iz velikih elektrarn.
Pred izvedbo projekta so izvajalci podrobneje preučili dolžino dni, pot in višino gibanja sonca ter kote sončnega zahoda. Izvedli so zapletene inženirske izračune, opredelili moč baterij ter izračunali potencialno količino dnevno, mesečno in letno pridobljene energije.
Za to, da bi tudi pozimi pridobili čim več sončne svetlobe, so panele namestili pod najbolj optimalnim kotom, oprema pa je bila izbrana z upoštevanjem lokalnim podnebnih razmer.
Predvidena proizvodnja električne energije bo dosegla 35.000 kilovatnih ur letno, kar bo nadomestilo približno 2 % energije, proizvedene z dizelskimi generatorji, ter prihranilo 9 ton goriva. Skladno z investicijskim projektom naj bi elektrarna pokrila vložke v sedmih letih.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
