Zakaj se tuji kozmonavti učijo ruščino?

Izobraževanje
GLEB FJODOROV
Vodja skupine za ruski jezik v Centru za pripravo kozmonavtov, Elena Kirilenko, je za Russia Beyond pojasnila, zakaj se morajo vsi tuji kozmonavti učiti ruščine.

Zakaj kozmonavti potrebujejo ruski jezik, če vsi znajo angleško?

Elena Kirilenko: Delovni jezik na Mednarodni vesoljski postaji je angleški, vendar sedaj vsi kozmonavti do MVP dostopajo z ruskimi vesoljskimi ladjami.

Posadko sestavljajo trije člani: En Rus, en Američan, tretji pa je lahko tudi vesoljski turist. Poveljnik vesoljske ladje Sojuz je vedno Rus, tuji kozmonavt pa je poveljnik MVP.

Tuji kozmonavti, še posebej Američani, se sicer ne učijo ruščine. Ali začnejo "z ničle", ko pridejo v Zvezdno mesto na priprave za polet na postajo?

E.K.: Astronavt, ki sedi levo od poveljnika Sojuza, je njegova desna roka in izpolnjuje vse operacije poveljnika med letom, od trenutka izstrelitve vesoljske ladje do njene spojitve z vesoljsko postajo. V času vseh 6 ur leta mora astronavt na levem sedežu govoriti rusko, ker Center za upravljanje s poleti daje ukaze v ruščini, prevajalec pa enostavno ne bi uspel pravočasno prevesti vseh.

Ameriški kozmonavti pridejo k nam po izboru za odhod na MVP in opravljenem izpitu ACTFL, kar pomeni, da izbrani kozmonavt zna rusko najmanj na ravni B1 ali B2.

Ko pridejo v Zvezdno mesto, se ne učijo vsakodnevne komunikacije v ruščini, ampak strokovne besede in fraze. Kozmonavt-inženir, ki sedi na levem sedežu Sojuza, obiskuje tečaj ruščine v obsegu 4 ur na teden, tisti, ki sedi na desnem sedežu, pa obiskuje po 2 uri jezika tedensko.

Česa vsega se učijo kozmonavti?

E.K.: Za kozmonavta na levem sedežu je najtežji del naloge upravljanje s sistemom za navigacijo in gibanje Sojuza, še posebej treningi spajanja s postajo. Poleg avtomatskega upravljanja posadka med letom preide tudi na ročni režim upravljanja, zato lahko pride do napak med priključitvijo vesoljske ladje na spojno vozlišče postaje.

Proces spajanja s postajo v neposrednem prenosu spremljajo v Centru za upravljanje z leti. Inštruktorji in posadka na glas v ruščini komentirajo vsak ukaz - inštruktor izda ukaz, posadka pa na glas potrdi izvršene naloge.

Kakšne ukaze lahko inštruktorji dajejo med treningi, kakšne pa Center v času realnega spajanja s postajo?

E.K.: "Upočasnjuj, hitreje, preklopi na ta in ta sistem, zmanjšaj hitrost, pošlji signal, zaviraj, preveri trenutno porabo goriva, pošlji impulz za zaviranje." Učbenik ruskega jezika za inženirje v vesoljski ladji ima komaj 100 strani.

Kako pogosto prihaja do težav zaradi nezadostnega znanja jezika?

E.K.: Nismo še imeli takšnih primerov, ker kozmonavti k nam pridejo že z ustreznim predznanjem ruskega jezika in so zelo motivirani za izpopolnjevanje svojega znanja. Prej smo imeli prevajalce tako na teoretičnih predavanjih kot na treningih. Sedaj pa v vadbenem centru vsi govorijo rusko, ne le evropski kozmonavti, ampak tudi Američani in Japonci, ki prav tako opravljajo izpite v ruščini.

Napake se lahko zgodijo le na prvih treningih, vendar ne zato, ker kozmonavt ne bi poznal nekega strokovnega termina, ampak zato, ker ruski inštruktorji včasih drugače oblikujejo ukaz in uporabijo slovnične oblike, ki jih kozmonavti težje usvojijo, na primer pomanjševalnice. V kritični situaciji mora kozmonavt razumeti tisto najpomembnejše. Zato vedno prosimo inštruktorje, naj dajejo kratke ukaze.

Vendar pa se med komunikacijo v tujem jeziku v stresnih situacijah vedno lahko pojavijo težave, mar ne?

E.K.: V bistvu je vse tako dobro načrtovano in izdelano, da je preprosto nemogoče, da tuji kozmonavt ne bi razumel najpomembnejših ukazov. Pogosto pripravimo individualne metode učenja za vsakega kozmonavta in za konkretni trening, ki ga čaka. Če opazimo, da se je nekje pojavila težava, se trudimo odpraviti vse šibke točke v njegovi ruščini.

Kakšen nivo znanja ruščine pa zahtevate za vesoljske turiste?

E.K.: Zanje je dovolj besedišče, povezano z vsakodnevno komunikacijo, torej začetna raven znanja jezika in osnovna komunikacija. Vesoljski turisti se za polet na Mednarodno vesoljsko postajo pripravljajo le 6 mesecev, v tem času pa obiskujejo tudi tečaj ruščine v obsegu 250 ur.

Vsi materiali so last FGRU Uredništva Rossijske gazete.