A verjamete, da je med 2000 km oddaljenima Moskvo in Vladivostokom manjša jezikovna razlika kot med 200 km oddaljenima Moskvo in Rjazanom?
Sodobni ruski jezik izvira iz skupnega vzhodnoslovanskega jezika
Ker so se bolj ali manj nepismeni prebivalci Kijevske Rusije požvižgali na (neobstoječe) slovarje in slovnična pravila, je stara ruščina izpričana samo v ustnem izročilu. Jezik se je razvijal stihijsko ali z drugimi besedami: kakšna pravila, lepo vas prosim, govorili bomo, kot se nam zljubi!
Čeprav je v 14. stoletju Kijevska Rusija razpadla na več manjših kneževin, ki so delno prešle celo pod tataro-mongolski jarem, jezik ni utrpel nobene škode, le narečne razlike med posameznimi predeli so bile vse bolj očitne. In tako so nastale ukrajinska, ruska in beloruska narečna skupina, ki so danes samostojni vzhodnoslovanski jeziki.
V ruščini obstajajo tri velike narečne skupine
Slovenci, ne boste verjeli: prostrana Rusija ima samo tri velike narečne skupine – severno, južno in osrednjerusko, v kateri se prepletajo značilnosti severnih in južnih govorov.
Direktor Lingvističnega inštituta ruske državne univerze Igor Isajev pravi, da okvirna jezikovna meja poteka po evropski črti, se pravi od Vjatke pa do Nižnjega Novgoroda in Saratova na jugu.
Natalija Nosova
Vsi govori na Uralu, v Sibiriji in na Daljnem Vzhodu koreninijo v starejši različici osrednje ruščine, ki se skozi stoletja ni veliko spremenila.
Kako ločiti Moskovčana od Vladivostočana? Nič lažjega, njun govor se takorekoč ne razlikuje. Je tako tudi s prebivalci Arhangelska in Krasnodara? Žal ne. Razen če najamete dobrega tolmača ...
Knjižni jezik je vedno znova politična tvorba
Ker tako imenovani knjižni jezik govorijo prebivalci vseh večjih ruskih mest, bodo obrobni govori počasi utonili v pozabo. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da vsi Rusi govorijo »v en glas«.
Pogovorne in narečne jezikovne oblike so na vaseh in v majhnih mestih nekaj čisto običajnega. Ampak proti Slovencem so Rusi še vedno pionirčki: Rusi se med sabo zelo dobro razumejo, nekaj besed gor ali dol!
Kdor želi govoriti pravilno, se mora ravnati po moskovski jezikovni normi. Nič čudnega, Moskva je bila ena izmed prestolnic Kijevske Rusije! No, ni čisto tako preprosto. »Če bi po 13. stoletju politično moč obdržala Vladimir ali Suzdalj, bi današnji knjižni govor temeljil na severnoruskem dialektu,« poudarja Igor Isajev.
Zakaj sta severna in južna narečna skupina drugačni od osrednjeruske?
Če se z vlakom pelješ od severnega Petrozavodska do južnega Sočija, vas bo na poti pozdravilo kar nekaj različnih govorcev. Rečeno drugače: »o« se bo ponekod prekrstil v »a«, »c« v »č«, »g« pa v »h«, nam razloži profesorica na tulski univerzi Nelli Nekrasova.
Natalija Nosova
Jezikovne razlike so izpričane na fonetični ravni (različen zven posameznih glasov), morfološki ravni (spremembe v končniški obliki, npr. sestra, sestri) in na ravni besedišča (to pa menda vsi razumemo, kajne?). Oglejmo si nekaj najočitnejših jezikovnih razlik.
»Hekanje«
Fenomen južnoruske narečne skupine (Rjazan, Kursk, Voronež, Belgorod) je nedvomno »hekanje« oziroma izgovorjava priporniškega »h-ja« namesto »g-ja« – no, saj veste, kako Primorci rečejo goba, grlo in groza pregrozna – no, hvala bog(h)u! Toda pozor: na Primorskem je nežna h-jevska izgovorjava prisotna na začetku, v sredini in na koncu besede, v južnoruskem dialektu pa beležimo različno izgovorjavo. Severneje so »h-ji« samo »g-ji« v sredini ali na koncu besede, v južnem Krasnodaru pa so že pravi »Primorci«, kjer je goba hoba, pa amen!
Okanje in akanje
Če v osrednjeruskih govorih nenaglašen »o« izgovarjajo kot »a« (npr. Maskva), »severnjake« odlikuje dosledna o-jevska izgovorjava. Saj veste, kako rečejo Rusi? »Ba šlo?«
Glas »f« v izgovorjavi preide v »h«
Tako govorijo »severnjaki« in »južnjaki« – mužiki na Tolstojevi Jasni Poljani so gospodarju namesto grof (ru. graf) rekli kar groh (ru. grof).
Mehčanje (palatalizacija) soglasnikov
Na severu »č« pogosto izgovarjajo »c« – pečka je torec pecka, vnuček (vnučók) pa vnucek (ru. vnucók). Pa kaj, če pri nas tako govorijo samo otroci in ljudje z govorno napačo – mislite, da je slovenska jezikovna pravila mogoče posplošiti na vse slovanske jezike, ali kaj?
Na jugu je stvar nekoliko drugačna: če se na severu odrekajo č-ju, na jugu niso preveč naklonjeni t-ju, ki ga velikokrat (prostovoljno) zmehčajo. Kako naj vam to razložimo, Slovenci? Aha, že vem: predstavljajte si, da ste se šele naučili govoriti, namesto »t« izgovorite »c« in ga popačite tako, da pri izgovorjavi pritisnete sredino jezika na nebo. Ba šlo? T'ako, ja!
Če ste osvojili to lekcijo, toplo priporočamo naslednjo!