Jezikoslovci budno spremljajo, kako se v jeziku spreminja besedišče in kateri dogodki vplivajo nanj. Seveda ima trenutno največji vpliv širjenje novega koronavirusa, zaradi katerega so »vse druge teme izpadle, odšle, izginile«, lahko beremo na priljubljenem ruskem medijskem portalu Lenta.ru.
Za Lenta.ru je o vplivu epidemije COVID-19 na ruski jezik spregovoril Aleksej Mihejev, kandidat znanosti s področja filologije, avtor Facebook skupine in projekta Slovar leta («Словарь года»), avtor slovarja »Россия/Russia«. Kakopak je koronavirus trenutno edina tema, o kateri ljudje tako veliko govorijo, in tako lahko v tem duhu predstavimo nekaj novih ruskih besed:
Kovidiot (ковидиот)
Bralci ste morda že slišali za novo slovensko besedo »koronabedak«, ki naj bi označevala osebo, ki se ne drži odrejenih preventivnih ukrepov ob aktualni epidemiji. No, ruski ekvivalent za to je očitno kovidiot (ковидиот; COVID-19 + IDIOT).
Kovidiot je v ruščini človek, ki neprimerno reagira na trenutne razmere (v zvezi s širjenjem COVID-19). Po eni strani so to lahko tisti, ki situacijo jemljejo preveč neresno in ne spoštujejo pravil, brezskrbno pohajkujejo po ulicah in v parku pečejo žar (z drugimi besedami, »koronabedaki«). Vendar nekateri, ravno nasprotno, »kovidioti« rečejo ljudem, ki delajo pretirano paniko zaradi trenutne situacije. Ko se je ta beseda širila naokoli, si jo je pač vsak razlagal malo po svoje in je tako prišlo do dveh nasprotnih pomenov. Prvotni smisel besede se je razvodenel in sta lahko obe opciji pravilni, izvemo iz razlage Mihejeva.
Reuters
Šašlik (шашлик)
Da, tudi šašliki niso več samo to, kar so bili prej (ražnjiči). Ko so tik pred uvedbo strožje karantene nekateri kljub širjenju koronavirusa in pozivom v duhu #ostanidoma še kar prirejali žar v parkih, so ti ljudje sami postali »šašliki« - ražnjiči v novem, negativnem pomenu besede, v bistvu enako, kot če bi jim rekli »kovidioti«. Nov pomen besede »šašlik« je Mihejevu na novo razkril kar sam novinar Lente.ru, ki ga je intevjuval. Ražnjič je tako ob toaletnem papirju v Rusiji postal še en simbol aktualnega strahu v družbi.
Infodemija (инфодемия)
Dandanes se poleg epidemije vsepovsod širi tudi infodemija (инфодемия). Pojem stoji nasproti medicinski tematiki. Ob boku epidemiji je infodemija »informacijski virus, ki je zajel vse medije in pretok raznih sporočil, preverjenih in nepreverjenih, pa tudi nekakšno porajanje paničnih občutij in manipuliranje s sociumom z ne preveč jasnimi cilji«. Slednji pomen je sicer bližji tistim krogom, ki so bolj naklonjeni teorijam zarot, opaža Mihejev.
Karantikuly (карантикулы)
= Karantenske počitnice (карантин + каникулы)
… lahko jim rečemo tudi putinkuly (путинкулы) – Putinove počitnice, ker je ruski predsednik Vladimir Putin zaradi epidemije razglasil dela prost teden.
Reuters
PA LJUDJE RES TO GOVORIJO!?
Pa ruski narod res uporablja besede, kot je »kovidiot«, ali gre nemara samo za neke puhle domislice nekaj jezikoslovcev?
Očitno so te besede zares kot virus okužile široke množice. Mihejev je razložil, kako je naslednji dan po pojavu besede »kovidiot« tudi sam dvomil, da se bo ta neologizem res prijel med ljudmi, a so ga že naslednji teden na dolgo in široko uporabljali v medijih, televizijskih, pogovornih oddajah, vsakdanjih pogovorih. Medtem je beseda med različnimi govorci začela dobivati nasprotne pomene. Enako se širijo druge nove besede, ki so se omenjale višje; ene bolj, druge manj uspešno.
Kako sploh nastajajo takšne besede? »Nekdo si jih izmisli, začne širiti …« reče Mihejev, ki se očitno ne spušča v pregloboko filozofiranje.
Še ena zanimivost: Rusi v vsakdanji govorici za virus pogosto uporabljajo kar besedo »kovid« (ковид), nemara vsaj enako pogosto kot besedo »koronavirus«. Novinar Lente.ru in Mihejev razmišljata, da morda oblika kratice COVID-2019 človeku takoj daje vtis, da gre za nekaj tujega, nevarnega, čudnega in skrivnostnega, zloveščega.
Reuters
Mimogrede, tudi beseda »samoizolacija« (самоизоляция) je v ruščini skoraj čista novost, ki jo je prinesel novi koronavirus oziroma z njim povezani ukrepi. Le redki so to besedo uporabljali prej, ampak so z njo opisovali človeka, ki namerno ni zapuščal doma in se družil z drugimi ljudmi. Ni bil prisiljen biti v osami zaradi kakega virusa in karantene, ampak se je od drugih izoliral čisto po svoji želji.
Se bo aprila pojavila kakšna nova ruska beseda, ki bo opisovala množično nakupovanje toaletnega papirja ali strah pred kolapsom gospodarstva? Mihejev za Lenta.ru sklene: »To je zelo težko napovedati, upam, da se ne bo pojavila, da se bo vse ugodno razrešilo. Čeprav po drugi strani strahovi seveda so. Takrat se bo pojavilo besedišče, ki ne bo vključevalo medicinskih terminov, ampak drugačne, krizne. Trenutno niti nočem o tem razmišljati, ker se z vsako mislijo pojavi tveganje, da se bo materializirala. Za zdaj živimo današnjo situacijo in upamo na bolje, tudi na področju besedišča.«
Priporočamo še:
Epidemija novega koronavirusa: Ali je Rusija pripravljena na najhujše?