Kako v ruščini uporabljamo glagole premikanja?

Ruski jezik ima veliko glagolov premikanja in v pogovoru v ruščini moramo vedeti, katerega uporabiti, da bodo naše besede razumljene pravilno. Izjavo »Jaz grem,« lahko v ruščino prevedemo tudi na osem različnih načinov.

1. DEL: Dva tipa glagolov premikanja

Tole je pet najpogostejših parov glagolov premikanja:

ИДТИ-ХОДИТЬ (oba pomenita "hoditi", "iti")

ЕХАТЬ-ЕЗДИТЬ (oba pomenita "voziti/peljati se", "iti s prevoznim sredstvom")

БЕЖАТЬ-БЕГАТЬ (oba pomenita "teči")

ЛЕТЕТЬ-ЛЕТАТЬ (oba pomenita "leteti")

ПЛЫТЬ-ПЛАВАТЬ (oba pomenita "plavati")

Razliko med obema tipoma bomo razložili na primeru ИДТИ-ХОДИТЬ (hoditi, iti)

Sedanjik:

Za izbiro pravilnega glagola moramo upoštevati dva dejavnika.

1. Pogostost: Ali se neko gibanje zgodi enkrat ali se dogaja redno?

Я иду в магазин – Jaz grem/hodim v trgovino. (zdaj, ta trenutek)

Я хожу в тренажёрный зал два раза в неделю – Dvakrat na teden grem/hodim v fitnes. (redno, običajno)

2. Smer: Ali gremo samo v eno smer ali tja in nazaj?

Я иду по парку – Grem/hodim po parku. (v eno smer, na primer naravnost skozi park)

Я хожу по парку – Grem/hodim po parku. (sem in tja, naokoli, v razne smeri)

Preteklik in prihodnjik delujeta enako kot sedanjik. Primeri:

Preteklik:

1. Pogostost:

Когда шел в магазин, я встретил друга – Ko sem šel/hodil v trgovino, sem srečal prijatelja. (enkrat, v nekem trenutku v preteklosti)

Когда я был студентом, я ходил в тренажёрный зал – Ko sem bil študent, sem hodil v fitnes. (redno v preteklosti)

2. Smer:

Когда я вчера шел по парку, мне позвонила бывшая – Ko sem včeraj šel/hodil po parku, me je poklicala bivša.

Потом я ходил по парку два часа и с ней разговаривал – Potem sem dve uri hodil (sem in tja) po parku in se pogovarjal z njo.

POZOR: Če želite povedati, da ste obiskali nek kraj (npr. da ste bili včeraj v gledališču), morate uporabiti glagol drugega tipa - “я ходил”.

Вчера я ходил в музей – Včeraj sem bil v muzeju.

Prihodnjik

1. Pogostost:

Когда я буду идти в магазин, я тебе позвоню – Ko bom hodil v trgovino, te bom poklical. (v nekem trenutku v prihodnosti)

Я буду ходить в тренажёрный зал со следующего месяца – Od naslednjega meseca bom hodil v fitnes. (redno, ponavljajoče se dejanje v prihodnosti)

2. Smer:

Завтра по дороге к вокзалу я буду идти через парк – Jutri bom na poti do železniške postaje šel skozi park.

Я собираюсь завтра просто ходить по городу – Jutri bom kar hodil po mestu (sem in tja, naokoli).

POZOR: Tako kot v slovenščini je mogoče uporabiti sedanjik za nek dogodek v bližnji prihodnosti:

Сегодня я иду в ресторан – Danes grem v restavracijo.

Vsa ta pravila veljajo enako za vseh pet parov glagolov, ki smo jih omenili na začetku.

2. DEL: ИДТИ ali ЕХАТЬ?

V ruščini lahko glagol »iti« v osnovi izrazimo z dvema paroma glagolov: идти-ходить (hoditi) in ехать-ездить (peljati se). Kakšna je razlika?

ЕХАТЬ-ЕЗДИТЬ vedno izraža uporabo nekega prevoza, npr. avta, vlaka ali kolesa. Če greste v muzej in pot kakorkoli vključuje tudi neko vrsto prevoza, rečete:

Я еду в музей – Grem (peljem se) v muzej.

ИДТИ-ХОДИТЬ v prvi vrsti izraža premikanje peš. Če ste v majhnem mestu in boste obiskali muzej v sosednji ulici, boste rekli:

Я иду в музей – Grem (hodim peš) v muzej.

Za obiskovanje muzeja ali druge konkretne lokacije lahko vseeno uporabite par ИДТИ-ХОДИТЬ v pomenu »iti« ali »obiskati«, ne glede na prevozno sredstvo:

Завтра у меня много дел: я иду на работу, а потом в музей – Jutri me čaka veliko stvari. Grem v službo, potem pa v muzej.

Mogoče bo govorec do tam res uporabil različne vrste prevoza, ampak on ima tu v mislih predvsem samo lokacijo, ki jo bo obiskal, in je raba para ИДТИ-ХОДИТЬ dopustna. Ampak: To velja zgolj v primeru, če gre za stvari, ki se nahajajo na nekem istem kraju, v istem mestu, isti vasi!

Kajti: Če boste v Moskvi rekli “Я иду в Петербург”, bo izpadlo, kot da ste se v Sankt Peterburg odpravili peš. Tukaj pa boste morali obvezno uporabiti par ЕХАТЬ-ЕЗДИТЬ in reči: “Я еду в Петербург.” Grem v Sankt Peterburg - in to ne peš.

Za pomoč pri pripravi prispevka se Russia Beyond lepo zahvaljuje Mariji Kirejevi, jezikoslovki in jezikovni inštruktorici z Višje ekonomske šole v Moskvi.

Komentar slovenskega uredništva za konec: Če se vam tole še vedno zdi prehudo, brez skrbi. Z redno vajo vam bodo stvari sčasoma prišle v »kri« in boste že intuitivno dobili občutek, kam paše kateri glagol. Vaja dela mojstra. :)

Vabimo vas k reševanju kratkih testov iz znanja ruščine – kliknite tukaj.

Lahko pogledate tudi tale prispevek: Glasovi in fraze, po katerih Rusi takoj ugotovijo, da niste naravni govorec ruščine