Med učenjem ruščine se tujec sooči z raznovrstnimi težavami. Ena od teh je ruska cirilica, ki ima več črk od latinske abecede in tudi izgleda precej drugače.
Povrhu vsega ima dve črki, ki sploh nimata glasu. To sta »Ъ« and »Ь«, trdi in mehki znak. Ti črki nikoli ne stojita na začetku besede in imata čisto »tehnično« funkcijo. Označujeta namreč, kako je treba izgovoriti določeno besedo. Pa začnimo s trdim znakom.
»Po poročanju Ъ« ...
Ruska narodna knjižnica (CC BY-SA 4.0)
Če rusko govoreča oseba vidi frazo »po poročanju Ъ«, bo takoj razumela, za kaj gre. Ъ je namreč uveljavljeni logotip za založniško hišo Kommersant (rusko: КоммерсантЪ).
Če boste Ъ iskali v Googlovem iskalniku v ruščini, prvi rezultati ne bodo imeli slovarskih ali slovničnih referenc ampak vam bo dejansko vrglo ven omenjeni Kommersant, ki si lasti poslovni časopis, več revij in radijsko postajo.
Sergej Hodnjev, urednik kulturne redakcije na časopisu, pravi, da se ne more spomniti nobene druge medijske hiše ali časopisa, ki bi bil prepoznaven po samo eni črki. Krajšave seveda obstajajo, a črka, ki povrhu vsega nima niti glasu, pa ne.
Besede »kommersant« (poslovnež) se v sodobni ruščini ne zapisuje s trdim znakom. Kako se je torej znašla v imenu časopisa?
Zapuščina carske Rusije
Pred letom 1917 so črko Ъ imenovali »jer« in so jo med drugim zapisovali za soglasniki na koncu besed. V večini primerov je črka označevala, da je spol določenega samostalnika ali celo priimka moški: Санктъ-Петербургъ (Sankt Peterburg), понялъ (razumel) ali Д. Свифтъ (J. Swift). V napisih nad vhodi trgovin je Ъ pogosto označeval priimke lastnikov ali imena trgovin Граммофоны А. Бухардъ (Gramofoni A. Buhard) ali Салонъ (Salon). »Jer« se je uporabljajo tudi v tiskanih medijih – журналъ (časopis) ali альманахъ (almanah).
Pjotr Šalikov/Univerzitetna tiskarna, 1827
Po oktobrski revoluciji 1917 so nove oblasti izvedle jezikovno reformo in črka »jer« na koncu besed je bila ukinjena. To je pomembno prispevalo k zmanjšanju nepismenosti in prineslo okoli 4 odstotke novega prostora v vseh tiskanih tekstih.
»Na koncu osemdesetih so ustanovitelji Kommersanta menili, da je s psihološkega vidika pomembno zgraditi most med realnostjo postsovjetske perestrojke in predrevolucionarnim obdobjem,« je za Russia Beyond povedal Sergej Hodnjev. Obstajala je želja pozabiti sovjetsko izkušnjo in se spomniti časov pred revolucijo leta 1917. Takrat je tudi že obstajal časopis z imenom Kommersant, ki je prav tako pokrival poslovne teme.
Ъ kot znak prestiža
Ustanovitelji sodobne verige mesnic МясновЪ [Mjasnov, priimek, ki izhaja iz ruske besede »mjaso« (meso)] so očitno prav tako naklonjeni predrevolucionarni slovnici. Z lahkoto si predstavljamo pokrito tržnico v Rusiji pred revolucijo, ki je imela mesnico s takšnim imenom. In to še zdaleč ni edini tak primer.
Dodajanje Ъ na koncu besede nosi semantično referenco na zasebna podjetja v carskih časih. Z drugimi besedami, referenco na prestižne storitve in konkurenčni boj med lastniki trgovin, ki so se potegovali za stranke. Konkurenca med trgovinami je v sovjetskih časih namreč povsem izginila.
Sodobna funkcija Ъ
Poleg svoje funkcije na koncu besede je trdi znak zmeraj imel še eno drugo – za razmik med črkami. Ъ so zapisovali med predpono in korenom besede, če se je predpona končala s soglasnikom, koren pa se je začel s samoglasnikom. Na primer pred revolucijo sta se besedi сэкономить (privarčevati) in двухаршинный (dolg »dva aršina« - aršin kot stara dolžinska mera) zapisovali съэкономить in двухъаршинный.
Po revoluciji so oblasti hotele ukiniti tudi ta zapis in namesto tega uvesti apostrof, npr. об’езд (obvoz), об’явление (objava), a se nova pravila na koncu niso prijela, zato so pustili stari zapis.
Danes se Ъ še vedno zapisuje med predpono in korenom besede, povsod tam, kjer se koren začne na Е, Ё, Ю ali Я in se izgovarja kot [j], odvisno od tega, katera črka stoji pred trdim znakom. Na primer beseda подъезд (dovoz, uvoz) bi se brez trdega znaka prebrala подезд, če pa vmes stoji Ъ pa zagotovo vemo, da se ga prebere kot подЙезд [padJezd].