Ruski jezik za spremenjeno izgovorjavo črk nima posebnih simbolov, kot so strešice ali preglasi, ima pa nekatere »tehnične« črke. Mehki znak sam po sebi nima zvoka (enako kot njegov dvojček trdi znak), vendar izvaja celo vrsto slovničnih funkcij, ki lahko povzročajo glavobole ljudem, ki se ruščine šele učijo.
1. Daje mehkobo trdim soglasnikom
Sergej Subbotin / Sputnik
Ena od glavnih funkcij mehkega znaka je palatalizacija. Besedi v parih кон (ena partija, runda igranja neke igre) in конь (konj), жар (vročina) in жарь (peci, praži, kuri – velelnik) ali мол (pač) in моль (molj) se izgovarjata različno.
Mehki znak poleg izgovorjave lahko nakazuje besedno vrsto, tj. ali gre za glagol ali samostalnik. Pri samostalnikih lahko nakazuje, ali gre za ženski ali moški spol (vsekakor ne srednji). Kar je še bolj pomembno, lahko nakazuje, v katero sklanjatev spada beseda. Vendarle to vpliva na to, kako se bo spreminjala glede na stavek, situacijo …
Tole zveni zahtevno, kajne? No, ko vam je enkrat jasna teorija, vam bo mehki znak prišel celo v pomoč. Glavno je, da pomnite kontekst.
2. Loči soglasnike od samoglasnikov za njimi
A. Mosin, 1958
V ruščini je zven soglasnika pogosto odvisen od črke pred njim. Soglasniki Е, Ё, Ю, Я se denimo izgovorijo kot Э, О, У, А, če je pred njimi soglasnik, soglasnik pogosto omehčajo (нервы, мёртвый, салют, мясо) [živci, mrtev, salutiranje, mesto]. Če pa je pred Е, Ё, Ю, Я soglasnik in vmes med njima še trdi ali mehki znak, se pri izgovorjavi vrine še Й (J) in tako v bistvu ustno dobimo ЙЭ, ЙО, ЙУ, ЙА. Besedi семя (seme) in семья (družina) se izgovorita drugače in gre seveda za dve različni stvari.
Verjetno je najbolj zahtevno vprašanje, kam paše mehki in kam trdi znak. Zakaj ima beseda свинья (svinja) mehki znak, въезд (vhod) pa trdi? Za treniranje tega pravila obstaja en kup vaj, a so v zvezi s tem napake precej pogoste.
Mehki znak najpogosteje loči koren besede od preostanka ali pa loči koren in pripono besede. Tako mehki znak pogosteje srečamo nekje proti koncu besede. Trdi znak, nasprotno, loči predpono in koren, zato ga tudi pogosteje srečamo na začetku besede.
Poleg tega se mehki znak uporablja v izposojenkah: бульон (juha, bujon), шампиньон (šampinjon), синьор (sinjor). Tako se namreč »porusijo« tuje črke in zvoki, ki jih sama ruščina nima. Enaka usoda je doletela Veliki Kanjon – Большой каньон, Danteja Alighierija – Данте Алигьери in Kanye Westa – Канье Уэст (Kanye West).
3. Določa obliko povratnih glagolov na -ться/-тся
M. Solovjov, 1947
Najbrž najpogostejša napaka, celo med naravnimi govorci, je pravilno črkovanje pripon ться in -тся (»se«) v povratnih glagolih. Obe varianti namreč zvenita enako, ampak imata drugačen slovnični pomen, saj –ться označuje nedoločnik, -тся pa tretjo osebo ednine. Primerjava: "Тебе тяжело знакомиться с новыми людьми?" (Ti je težko spoznavati nove ljudi)) / "Он знакомится легко с новыми людьми." (Zlahka spoznava nove ljudi.)
Mnogi so zmedeni, ali naj dodajo mehki znak ali ne. V resnici je skrivnost preprosta. Samo vprašati se morate что делать/сделать? (Delati/narediti kaj?) ali что делает? (Dela kaj?) Če je тебе тяжело [что делать?] (tebi težko [delati kaj?]), uporabite ТЬСЯ, če je он [что делает?] (on [dela kaj?]), mehkega znaka ne uporabite.
4. Uporablja se za šumniki
A. Mogilevski, 1925
Spreganje besed s šumniki Ж, Ш, Щ,Ч je eno najzahtevnejših področij v ruščini. Obstaja eno dobro znano pravilo: »Spregaj ЖИ-ШИ z И-jem«, ampak pri izgovorjavi potem slišite Ы. Še bolj zapleteno je z O in Ё za šumniki, ker oboje zveni enako. Pri besedah жёлтый (rumen) in черт (hudič) v obeh primerih za ž-jem oziroma č-jem slišimo O, čeprav sta bili uporabljeni različni črki.
Mehki znak vse dodatno zakomplicira: šumnika Ж in Ш sta trda šumnika in se ju ne da zmehčati, tudi če zraven damo mehki znak, Щ in Ч pa sta sama po sebi mehka šumnika tudi brez mehkega znaka. Tako ima v primerih z njimi mehki znak čisto tehnično funkcijo:
- Nakazuje, da je samostalnik, ki se konča na šumnik, ženskega spola in spada pod tretjo sklanjatev, npr. рожь (rž).
- V glagolu mehki znak nakazuje nedoločnik, npr. жечь (žgati); drugo osebo ednine, npr. думаешь (misliš) ali velelnik, npr. режь (reži).
- Obstaja tudi pravilo, ki ga Rusi pogosto ponazorijo z izrekom Уж замуж невтерпеж (Kako nestrpno čakam, da poročena bom). To je pravilo, da se vsi prislovi, ki imajo na koncu šumnike, končajo z mehkim znakom, kot npr. навзничь (hrbtno, z obrazom navzgor), ampak obstajajo samo tri izjeme. Uganete, katere tri?
Preberite še: Ъ – Najbolj nenavadna črka v ruski abecedi. Zakaj in kako jo sploh uporabljajo?