Mnogi Rusi se še zmeraj spominjajo »tiste« klobase iz otroštva v Sovjetski zvezi, ki baje danes več ni to, kar je nekoč bila. V mislih imajo slavno doktorsko klobaso, ki je še vedno najbolj priljubljena klobasa v Rusiji.
V zgodnjih 30-ih letih je Anastas Mikojan, takratni ljudski komisar za živilsko industrijo, obiskal mesnopredelovalne obrate v Chicagu, da bi se seznanil s tehnologijo proizvodnje klobas. Aprila 1936 so v Moskvi odprli tovarno, ki je proizvajala kuhane klobase z majhno vsebnostjo maščob in visoko vsebnostjo beljakovin.
Država se je takrat še pobirala na noge od posledic strašne lakote, ki so jo povzročile slabe letine in napačne odločitve v kmetijstvu. Dokumenti iz tistega časa pričajo, da naj bi bil izdelek namenjen »pacientom, ki sta jim zdravje poslabšala državljanska vojna in caristični despotizem«.
Klobasa je svoje prehransko poslanstvo izpolnjevala perfektno, saj je bila naraven izdelek z visoko kalorično vrednostjo. Zdravniki so jo zato predpisovali za zdravljenje posledic dolgotrajne podhranjenosti in od tu izvira tudi njeno ime – doktorska klobasa (rus. doktorskaja kolbasa).
Doktorska klobasa je v sovjetskih gospodinjstvih veljala za simbol blaginje. Ljudje so stali v dolgih vrstah, da bi jo kupili, vendar si jo je bilo lažje »priskrbeti« od kakšnega znanca. V državi se je v 70-ih in 80-ih pojavil tudi fenomen t. i. »klobasnih vlakov«, ko so ljudje v času pomanjkanja dobrin iz okoliških regij odhajali v mesta po nakupih.
Za sovjetske državljane je doktorska klobasa v veliki meri zamenjala meso, ki ga ni bilo na voljo v velikih količinah. Služila je kot sestavina za solate, juhe in glavne jedi. Dajali so jo v sendviče in jedli kot prilogo pečenim jajcem.
Danes je mogoče v trgovinah v Rusiji najti vsakovrstne izdelke, vendar je tiste zares kakovostne težje najti kot takrat, ko ni bilo tolikšne izbire.
V sovjetskih časih se je vse proizvajalo po državnih standardih kakovosti (GOST). Klobasa, ki je bila narejena v Moskvi, je zato morala biti enake kakovosti kot tista iz Vladivostoka.
Standard GOST za doktorsko klobaso je bil sprejet leta 1936. Predpisana receptura je bila 70 % pustega svinjskega mesa in 25 % najkakovostnejše govedine. Preostale sestavine so bile jajca, kravje mleko, sol, sladkor, muškatni orešček ali kardamom. Rok trajanja klobase je bil samo 72 ur! Recept je ostal nespremenjen vse do leta 1974, ko so klobasi dodali še škrob in moko.
Od leta 2002 naprej se proizvajalcem ni več potrebno držati standarda GOST, pač pa lahko delajo klobase po lastnih tehničnih specifikacijah. Dovoljeno je tudi spreminjati razmerje sestavin in dodajanje konzervansov. Seveda to spet ne pomeni, da je klobaso mogoče delati iz česarkoli. Poleg tega so živilske inšpekcije v Rusiji stalnica. Nekateri proizvajalci se danes ponašajo s tem, da delajo svoje klobase po originalnem sovjetskem standardu GOST in uporabljajo samo naravne sestavine.
Skozi leta so se mnogi ljudje v Rusiji tako privadili na okus doktorske klobase, da jo še danes dajejo v francosko solato, soljanko in druge jedi. Sveža bageta z maslom in rezinami doktorske klobase še danes velja za najboljši sendvič za zajtrk.
Preberite še: