Najbolj nenavadna hrana ruskih tlačanov
Brezova kaša – jed iz gozdov
Breze, enega od simbolov Rusije, se ni uporabljalo samo za kurjenje ognja, ampak je služila tudi številnim drugim namenom: brezov sok so uporabljali kot antiseptik, lubje za pisanje in izdelovanje obutve itd.
Dele breze pa se je dalo tudi kuhati za kašo. V ta namen so uporabljali notranji del lubja (floem), ki sicer služi za prenos hranil po drevesu. Najprej je treba odstraniti floem, ga namočiti, dokler ni čisto prepojen, nato pa se ga skuha, da postane gost in sluzast. Tako, vaš brezov zajtrk je nared! Postrezite z brezovim sokom.
Rubec – goveji vampi
Goveji vampi so dobro znani tudi v slovenskem kulinaričnem okolju. Ruski tlačani so morali vsako jesen za zemljiškega gospoda in njegovo družino soliti in marinirati govedino za ozimnico. Ker pa vampa (kravjega želodca) ni bilo mogoče shranjevati, so ga lahko obdržali zase in tako izumili številne načine, kaj delati iz njega. Rubec je podoben škotskemu haggisu (s tem, da se haggis dela iz ovčjega srca, jeter in pljuč) ali italijanski trippi (s to razliko, da se trippa dela iz vseh želodčnih prekatov, medtem ko je rubec samo iz prvega, torej vampa).
Vampe je treba najprej namočiti (in vsako uro menjati vodo), da izgubijo neprijeten vonj. Nato se jih kuha z zelenjavo okoli pet ur, dokler niso dovolj mehki, da se jih da prebosti z vilico. Jed je bogata s hranili, saj vsebuje beljakovine in ogromno vitaminov in elementov, kot je cink, ki krepi imunski sistem.
Kulaga – nenavadna fermentirana kaša proti vsem boleznim
Kulaga je podobna brezovi kaši, le da se jo dela iz rži. Priprava je prav tako preprosta in ne zahteva mnogo sestavin: ržena moka, slad in voda je vse, kar potrebujete. Slad se najprej za eno uro namoči v vrelo vodo, nato pa doda moko (dvakratno količino sladu). Ko se masa ohladi in postane bolj homogena, se jo da v tesno zaprto posodo in za več ur položi v pečico.
Dobra kulaga je svetlo rjave barve in spominja na zelo gosto kašo – takšno, ki jo lahko režete z nožem. Med kuhanjem kulaga fermentira in končni izdelek vsebuje mnogo zdravilnih hranil in je še posebej bogata z B vitaminom, ki je nujen za zdrav metabolizem. Za ruske tlačane je bila ta »superhrana« priljubljeno zdravilo proti želodčnim, srčnim, jetrnim in ledvičnim boleznim.
Četrtkova sol – draga črna začimba, kuhana v čevlju
Poleg tega, da je bila hranljiva, je bila kulaga tudi obredna jed, ki so jo Rusi ohranili verjetno še iz poganskih časov. Isto velja za t. i. »četrtkovo sol«, ki so jo pripravljali izključno na noč pred velikim četrtkom, ko so po krščanskem izročilu Jezus in apostoli imeli zadnjo večerjo. Četrtkova sol je bila obredna jed, zato ker je bila sol v starih časih zelo zelo draga in so ljudje verjeli, da jih ščiti pred zlimi duhovi.
Za pripravo četrtkove soli so vzeli grobo sol, jo zmočili z vodo in pomešali s krušnimi drobtinami. To zmes so nato dali na vlažno krpo, potem pa še v brezov čevelj (lapot) in zakopali globoko v saje ter pustili tam štiri ure. Nato so jed nesli v cerkev, kjer je bila posvečena.
Četrtkovo sol so hranili na najbolj svetem delu kmečke hiše – za ikonostasom. Uporabljali so ga za vse obredne verske pojedine in kot čudežno zdravilo: s soljo so mazali telesa med boleznijo, razredčeno sol pa so uporabljali kot zdravilo za govedo in kot gnojilo med poletno sezono.
Levaši - tradicionalna tlačanska sladica
Večino ruske zgodovine ruski tlačani niso vedeli za sladkor – bil je preveč drag in ga zato niso uporabljali v tlačanski kuhinji. A otroci so oboževali sladkarije in tudi tlačanski otroci niso bili v tem pogledu nič drugačni, zato so ruski tlačani razvili lastno sladkarijo levaši, izdelano iz sadja.
Ta sladica je lahko ostala shranjena tudi do pet let, saj je bila v bistvu posušen sadni sok. Za pripravo levašija so zmečkali sadje (največkrat jagode), nato so dodali med in pustili, da se masa posuši na soncu v velikih ponvah, ali pa so vse skupaj na hitro posušili kar v peči.
Dobili so sadno pasto, ki so jo nato narezali na trakove, zvili v valjčke in shranili. Zgodovinarji menijo, da je levaši najstarejša ruska sladica, ki je v novejših časih ponovno zaživela v obliki pastile (ki se ji sicer doda beljak) in se jo prodaja kot »tradicionalno rusko delikateso«, kar tudi je.
Preberite še:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.