Vsi, ki so živeli v Sovjetski zvezi, so jo gojili doma ali videli pri prijateljih – ogabno sluzasto "telo", ki je plavalo v trilitrskem kozarcu v blatni rjavi vodi. Zraslo je v samo enem tednu in napolnilo celotno površino vode, in če bi ga redno hranili s sladkorjem in skrbno skrbeli zanj, bi lahko živelo še leta in leta.
Spoznajte čajno gobo, znano tudi kot kombuča ali SCOBY (Simbiotična kultura bakterij in kvasovk), fermentirano pijačo iz sladkega čaja, kvasa in bakterij ocetne kisline.
"Jaz te gobe, ne samo da je ne morem piti, niti dotakniti se je ne morem. In razlog je naslednji. Stara bila sem približno pet let, in sem prišla na obisk k svoji ljubljeni babici. Stoji v kuhinji in kuha in vzame to prekleto gobo iz kozarca in jo čisti (odstranjuje plasti nagnusne gobe). Jaz pa zraven brkljam. Moja babica pa je zelo živahna in navita gospa. In kaj si je le izmislila, da bi zabavala otroka? Vzela je en sloj, si ga prilepila na obraz in se obrnila proti meni. Izgledala ni nič slabše Freddyja Kruegerja. In v tej šali me je začela loviti. Še vedno se spominjam, kako me je poskušala izvabiti iz omare, v katero sem se zaprla."
To je ena od tisočih zgodb o kombuči, ki jih lahko najdete na internetu. Nekateri so jo imeli radi, drugi pa so ob pogledu na gobo imeli samo eno misel: "Dajte mi mitraljez!"
Kombuča naj bi se pojavila na Kitajskem pred dva tisoč leti, nato pa je našla svoje oboževalce po vsem svetu. Pridelovati jo je razmeroma preprosto: sladkanemu čaju dodamo zooglejo – sluzasto "telo", ki nastane v času življenja bakterij. Čaj, in sicer čajni kofein in raztopljena glukoza, deluje kot gojišče za bakterije in kvasovke. Večja kot je kolonija, "debelejše" in večje je to "telo". Posodo z gobo pustimo fermentirati nekaj dni ali teden dni. V tem času se čaj spremeni v rahlo sladko, trpko (včasih tudi alkoholno) pijačo.
Nato telo vzamemo ven in pijačo razlijemo v steklenice. Ena kombuča lahko živi zelo dolgo, če ji enkrat tedensko dodate nov svež čaj.
Novo kombučo najlažje dobite tako, da tekočino prelijete v drug kozarec (in sčasoma kolonija sama tvori novo zooglejo) ali pa odščipnete košček že oblikovane zoogleje in jo položite v čaj.
Goba je pogosto romala med sorodniki in prijatelji in je bila nekaj podobnega hišnemu ljubljenčku, za katerega je bilo potrebno skrbeti.
"Ta goba je prišla v naš dom od moje čudne tete skupaj z opombo. Kakorkoli že, smisel je bil v tem, da damo gobi ime. V opombi so bila navedena imena gob. Tetini gobi je bilo ime Bobby. Nove plasti gob je bilo treba izročiti prijateljem skupaj z opombo," se spominja uporabnica Prostoludinka.
Ta pijača je samozavestno vstopila v sovjetsko življenje z slovesom superhrane - izdelka s celo kopico zdravih lastnosti. Med njimi so bile izboljšanje prebave, zdravilo proti alkoholnemu mačku, krepitev imunskega sistema, pomoč pri sladkorni bolezni, protinu, nevrozah, revmi, hemoroidih, razstrupljevalni učinek, probiotične in celo protirakave lastnosti.
Vendar v resnici za nobeno od teh izjav praktično ni potrjene znanstvene podlage. Da, študije kombuče so bile res izvedene in rezultati so bili optimistični, vendar je treba upoštevati, da jih je bila absolutna večina in vitro, torej opravljenih na celičnih kulturah ali pa so bili poskusi opravljeni na podganah.
Študije na podganah so na primer pokazale, da redno uživanje kombuče zmanjša toksičnost jeter, ki jo povzročajo kemikalije, v nekaterih primerih za 70 %. Nekatere študije so potrdile tudi protimikrobno, antioksidativno in celo antikancerogeno delovanje kombuče, vendar v celičnih kulturah. Študija na diabetičnih podganah je pokazala, da uživanje kombuče upočasni prebavo ogljikovih hidratov, kar znižuje krvni sladkor. Glede lastnosti proti raku je v laboratorijskih študijah kombuča dejansko pomagala preprečiti rast in širjenje rakavih celic zaradi visoke koncentracije čajnih polifenolov in antioksidantov, za katere znanstveniki verjamejo, da blokirajo gensko mutacijo in rast rakavih celic.
Kako pa se vse to obnaša v človeškem telesu in ali ima vsaj polovico takšnih lastnosti kot pri neposrednem nanosu na celice v laboratorijskih pogojih, znanost še ne ve. Zagotovo pa je znano, komu lahko kombuča škodi.
Leta 1995 sta dve ženski iz Iowe hudo zboleli, potem ko sta dva meseca dnevno uživali domačo kombučo, ena od njiju pa je umrla. Ni neposrednih dokazov, da je bila goba vzrok smrti, vendar bi lahko imela ključno vlogo, meni Ministrstvo za zdravje Iowe (IDPH).
Kombuča ima kontraindikacije: vsekakor je ne smejo piti ljudje z ledvičnimi ali pljučnimi boleznimi, saj jim grozi acidoza – stanje, ko je v krvi preveč kisline. Kombuča nedvomno poveča to kislost. Poleg tega lahko mikrobiom pijače povzroči okužbo pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.
Aleksandra Razarenova, članica Ruske zveze nutricionistov, pravi: "Ljudem z visoko kislostjo v želodcu in bolezni prebavil bi priporočala, da kombučo pijejo previdno, nosečnicam in doječim ženskam pa naj se vzdržijo.
Vendar se ni treba prehitro razburjati. Sovjetski kult okrog gobe v kozarcu se je prvotno oblikoval ne zaradi mitov in nepotrjenih hipotez: namreč je resnočno zdrava alternativa sladkim gaziranim pijačam in sokovom.
Kljub temu, da se kombuča prehranjuje s sladkorjem, je njena vsebnost sladkorja v končnem izdelku izjemno nizka. Kozarec pijače ima v povprečju le 30 kalorij in od 2 do 8 gramov sladkorja. Poleg tega pijača vsebuje vitamine B in, kot vsak fermentiran izdelek, koristne mlečnokislinske bakterije.
Ugled gobe pa sta zamajala svobodna ekonomija 90. let prejšnjega stoletja in vstop svetovno priljubljenih gaziranih pijač. Za nekaj časa je kombuča postala sovjetski anahronizem, njeno ponovno priljubljenost v Rusiji pa je izzval svetovni razmah kombuče (pod tem imenom je čajna goba znana na Zahodu), kjer jo smatrajo kot pijačo pristašev zdravega načina življenja in kot wellness izdelek. Svetovni razcvet prodaje kombuče se je zgodil leta 2016 in je znašal 1,06 milijarde dolarjev. V letu 2022 se lahko te številke dvignejo na 2,5 milijarde dolarjev. Kombučo celo sušijo, zdrobijo in prodajajo v obliki kapsul.
V Rusiji danes kombuča še ni tako priljubljena (vsaj ta priljubljenost ni primerljiva s sovjetsko), vendar pridobiva na zagonu. Na runetu se pojavljajo spletna mesta za domačo proizvodnjo (kjer prodajajo kombuča bokse) in klubi ljubiteljev te pijače, zooglejo čajne gobe v vakuumski embalaži za domačo proizvodnjo pa je zdaj moč dobiti na policah več trgovskih verig. Danes ljudje na internetu aktivno delijo svoje izkušnje z gojenjem gobe, s poudarkom na tem, kaj jo lahko ubije: "Pomembno je: v nobenem primeru ne vrzite gobe v vročo vodo, takoj bo umrla". Ali pa: "Čaj morate nujno dobro filtrirati, saj če čajni lističi slučajno padejo na kombučo, se na tem mestu pojavi vnetje in odmiranje tkiva."
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
