Pozi (ali buzi oz. buuz) je starodavna jed, stara skoraj 400 let. Zgodba pravi, da je vodja tibetanskih lam povabil k sebi Burjate, da bi jim predstavil budizem in jih pogostil z buzi (mesom, zavitim v testo).
Kroglice mletega mesa z mastjo so zavili v žepke iz testa ter jih okoli sredinske luknje "priščipnili" 33-krat. Zakaj ravno 33? Tolikšno je bilo namreč število zavihkov na oblekah tibetanskih menihov. Po obisku pri lamah so Burjati prevzeli recept za buzi (kasneje so jed poimenovali pozi) v povsem nespremenjeni obliki. Za nadev se uporabi meso petih živali – kamele, ovce, koze, konja in krave. Mletemu mesu so nato dodali mast, luk in česen. Ta nabor sestavin se je prenesel iz generacije v generacijo vse do danes.
Dandanes pozi uteleša modrost burjatskega ljudstva. Njihovi daljni predniki so se pri oblikovanju jedi zgledovali po jurti. Jurta je nomadsko bivališče, kjer je v sredini vir toplote, skozi odprtino v strehi pa uhaja dim. Kljub svoji preprostosti je jurta urejena zelo iznajdljivo; pozimi je v njej toplo, poleti pa presenetljivo hladno.
Burjatski pozi so postali brezčasna priljubljenost. Burjati jih tako zelo obožujejo, da so o njih pisali pesmi, jim posvečali festivale ter napravili o njih celo nekaj filmov. A to še ni vse – pozi imajo celo svojo himno, spomenik in vsakoletno nagrado, ki jo podeljuje združenje restavracij iz Ulan Udeja, prestolnice Burjatije.
Pa poskusimo pripraviti to burjatsko jed, ki močno spominja na gruzijski hunkali, v Sloveniji pa so ji še najbližje idrijski žlikrofi. Podobno se tudi pozi pripravljajo iz nevzhajanega testa. Pa začnimo!
• vrela voda – 150 ml
• moka – 500 g
• jajce – 1 kos
• sol – 1 g
• teletina – 500-700 g
• mast – 30-50 g
• čebula – 1-2 glavi
• česen – po okusu
• sol – po okusu
• mešanica popra – po okusu
• voda – 1/2 kozarca
• peteršilj ali koriander – za nadev
1. Najprej pripravimo testo, saj mora to 30 minut počivati, preden začnemo z njim delati. Vso moko stresimo v posodo.
2. Nato na sredini napravimo jamico, vanjo zlijemo nekaj vode in dodamo ubito jajce s ščepcem soli. Temeljito premešamo z rokami, dokler ne dobimo prožne kepe – pazimo, da testa ne zbijemo preveč! Zavijemo v celofan 30 minut.
3. Medtem ko testo počiva, pripravimo nadev. Narežemo čebulo na majhne kockice in jo vsujemo v posodo skupaj z mletim mesom. Pravijo, da mesa ne smemo zmleti v mesoreznici, ampak ga je treba narezati z nožem, a jaz doma nimam tako zelo ostrega noža, zato sem preprosto uporabila mleto meso. Sestavinam dodamo začimbe in sol.
4. Ne pozabimo na mast. Ta mora biti popolnoma zamrznjena, preden uporabimo strgalo in jo nastrgamo. Za sočnost dodamo malo vode ali jušne osnove.
5. Nato vse skupaj previdno premešamo z žlico v homogeno mesno maso in nadev je pripravljen.
6. Zdaj začnemo oblikovati svaljke. Najprej testo razdelimo v mnoge manjše kroglice. Pri tem si lahko pomagamo s dodajanjem moke, če je potrebno.
7. Vsako kroglico razvaljamo kot palačinko, pri čemer naj bo testo v sredini malenkost gostejše, na robovih pa tanjše. Približen premer gotovega poza je 5-8 cm.
8. V sredino ploščatega krogca damo 50-70 gramov mletega mesa.
9. Testo nato s prsti priščipnemo skupaj, na sredini pa pustimo manjšo odprtino, skozi katero bo uhajala para. Na ta način oblikujemo vse cmoke.
10. Za kuhanje uporabimo navaden parni kuhalnik, priprava pa vzame okoli 15 minut.
11. Pozi so gotovi! Dodamo jim lahko še peteršilj ali koriander ter tudi paradižnikovo mezgo ali kislo smetano.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
