Panoramska kolesa ruskih lunaparkov, duhovi sovjetske preteklosti

Kljub komunistični mantri, da so vsi državljani enaki, je bilo očitno, da so bili Moskovčani »bolj enaki« od drugih. Imeli so boljša zabaviščna mesta v parkih Gorki in Sokolniki, ki so predstavljala največje sanje vsakega sovjetskega otroka. / Na sliki: Park Sokolniki, julij 1983.

Kljub komunistični mantri, da so vsi državljani enaki, je bilo očitno, da so bili Moskovčani »bolj enaki« od drugih. Imeli so boljša zabaviščna mesta v parkih Gorki in Sokolniki, ki so predstavljala največje sanje vsakega sovjetskega otroka. / Na sliki: Park Sokolniki, julij 1983.

Valerij Šustov / RIA Novosti
Medtem ko je največje panoramsko kolo v Moskvi tik pred izumrtjem, njegovi »tovariši« še danes pomembno zaznamujejo podobo številnih ruskih mest.
Veliko panoramsko kolo Moskva-850 na Vseruskem razstavišču VDNH se je oktobra znašlo na naslovnicah ruskih časnikov, saj je lastnik razstavišča razglasil, da ga bodo odstranili.
Kolo, ki so ga zgradili leta 1995 ob 850. obletnici ruske prestolnice, je sodobna moskovska znamenitost in ena od redkih stvaritev iz kriznih devetdesetih let. S svojimi 73 metri je bilo to do leta 1999 največje panoramsko kolo v Evropi. / Na sliki: Moskva-850 za znamenitim kipom delavca in kolhoznice.
Največje panoramsko kolo v Moskvi doživlja usodo svojega »brata« v parku Gorki, ki so ga odstranili leta 2011.
Čeprav panoramska kolesa niso glavna atrakcija ruske prestolnice, si je še vedno vredno ogledati najstarejše kolo v mestu, ki se nahaja v Izmajlovskem parku v vzhodni Moskvi. Zgradili so ga leta 1957 pred Svetovnim festivalom mladine in študentov, kolo pa je pozneje postalo simbol sovjetskega preživljanja prostega časa.
Čeprav so si panoramska kolesa izposodili pri ideoloških nasprotnikih iz Združenih držav Amerike, se je koncept razširil po vsej Sovjetski zvezi. Skoraj vsako veliko mesto v državi je imelo svojega, navadno v glavnem parku. Na sliki: Park Gorki v Moskvi, junij 1984.
Kot raj za otroke so si zamislili tudi panoramsko kolo v Pripjatu, vendar je to postalo simbol za pekel na zemlji. Kolo je bilo tiha priča jedrske katastrofe v Černobilu in ga nikoli niso uporabili. Njegovo slavnostno otvoritev so praznovali za mednarodni praznik delavcev 1. maja 1986, kar je bilo le nekaj dni po tragediji.
Po razpadu Sovjetske zveze je opuščeno kolo v Pripjatu pripadlo Ukrajini, a je opuščena zabavišča mogoče najti tudi v Rusiji. Zaradi slabega tehničnega stanja kolesa v mestu Pervouralsk v Severnem Uralu niso uporabljali že več kot deset let. Na koncu so ga lani spomladi razstavili.
Zabaviščni parki v sovjetskem slogu še danes pomembno oblikujejo urbano podobo številnih ruskih mest. Toda stare konstrukcije pogosto nadomeščajo novejše in bolj sofisticirane različice. / Na sliki: Panoramsko kolo v najbolj zahodnem ruskem mestu Kaliningrad.
Ruska obala ob Tihem oceanu se bistveno razlikuje od »Baltske riviere«, vendar pa so panoramska kolesa bolj ali manj enaka. / Na sliki: Panoramsko kolo na nabrežju v Vladivostoku.
Najvišje panoramsko kolo v Rusiji (83 metrov) se nahaja v mestu Lazarevskoje na Črnem morju, 70 km severno od Sočija. Zagnali so ga leta 2012.
Na območju Sočija, a bolj v notranjosti, proti goram, se lahko zapeljete še z enim kolesom na gori Ahun. S 662 metri nadmorske višine kolo predstavlja popolno razgledno točko.
Panoramsko kolesa najdemo tudi v precej majhnih ruskih mestih. Ta na sliki je iz zgodovinskega mesta Murom (okoli 300 km vzhodno od Moskve).
Prisotna so v številnih ruskih republikah. / Na sliki: Panoramsko kolo v mestu Kazan, prestolnici republike Tatarstan.
Postavili so jih tudi na precej odročnih krajih. / Na sliki: Tinda, največja postaja na glavni poti Bajkal-Amur.