Lubok: Novice s carskega dvora za nepismene

Grafične podobe z aktualnimi temami so bile namenjene širokim množicam in so bile vedno priljubljene med ruskim občinstvom. Še posebej veliko zanimanje je bilo za slike vladarjev in izdaje, ki so opisovale življenje carske družine. / Na sliki: Car Nikolaj I. v Moskvi marca 1830.

Lubok je ljudstvo zabaval in ga hkrati informiral, zato je predstavljal neke vrste »časopis za nepismene« v času Ruskega cesarstva. / Na sliki: Peter Veliki na jezeru Ladoga, 1833.

Pojav litografije v 40. letih 19. stoletja je poenostavil in pocenil tiskanje, z iznajdbo barvnega tiska, kromolitografije, pa so se ta tiskana gradiva hitreje razširila med ljudstvom. / Na sliki: Nepozabni dan: Ukinitev tlačanstva 19. februarja 1861, 1865.

Pogosta je bila tema vladarja kot branitelja države. Car je pogosto prikazan v situacijah, ko obiskuje vojake ali stoji nekje na odprtem. Vojaške elemente so imeli tudi portreti monarhov, ki se med svojo vladavino niso vojskovali, saj je veljalo, da se vsak car, ki da nekaj nase, prikazuje v vojaški uniformi. / Na sliki: Slava Rusiji, 1831.

Lubok je zelo podrobno prikazoval tako življenja kot smrti zadnjih treh ruskih carjev: Aleksandra II., Aleksandra III. in Nikolaja II. / Na sliki: Smrt Aleksandra I. v Taganorgu 19. novembra 1825, začetek 30. let 19. stoletja.

Tisti, ki so risali lubok, so veliko pozornosti namenjali zasebnemu živeljenju vladarjev in njihovim družinskim slovesnostim: kronanjem, rojstvom otrok, državnim obiskom in sprejemom, ceremonialnim portretom carskega para, obkroženega z mnogimi prestolonasledniki. / Na sliki: Peter Veliki prevzema Ekaterino od kneza Menjšikova, 1833.

Teme so se ponavljale, a so jih osveževali moderni detajli. Danes lahko na osnovi teh del spoznamo, kako je izgledalo življenje na dvoru, hkrati pa vidimo, kako je lubok vplival na sodobno umetnost. / Na sliki: Car Aleksander II. se z družino vozi v kočiji v okolici Sankt Peterburga, 1865.

Slog luboka se je spreminjal: Aleksander II. je prikazan strogo in v slovesni podobi, Aleksander III. in Nikolaj II. pa sta prikazana manj prisiljeno, mogoče je opaziti tudi elemente sloga Art Noveau. / Na sliki: Zora miru se je dvignila ljudstvu s strani Nikolaja II., 1899.

Med najbolj pogostimi temami teh tiskanih del so bila kronanja. Poleg prikazovanja samega čina in rituala je bilo potrebno poudariti tudi veličastnost teh trenutkov. Na sliki: Peter Veliki okrona carico Ekaterino I., 1833.

Med običajnimi ljudmi so bili priljubljeni tudi uradni portreti carja in carice. Na večini portretov je mogoče videti tradicionalni način življenja in veliko število otrok v carski družini, s čimer so se poudarjale družinske in državne vrednote. / Na sliki: Nikolaj I. z družino ob obisku industrijske razstave v Moskvi 2. novembra 1831, 1832.

Za pripadnike nižjih razredov v družbi je bil lubok pogosto edini vir informacij o življenju na dvoru in s tem tudi edini način, s katerim se mu je lahko približala carska družina. / Na sliki: Legenda o tem, kako je vojak rešil življenje Petru Velikemu, 1914.