Tujci radi potujejo s Transibirsko železnico

Transsibirska železnica v Guinessovi knjigi rekordov drži tri rekorde: po skupni dolžini, številu postaj in trajanju gradnje.

V okviru Leta jezika in književnosti Velike Britanije in Rusije se je skupina britanskih umetnikov odpravila na avanturo, o kateri sanjajo mnogi ljubitelji potovanj – na potovanje s Transsibirsko železnico skozi Jekaterinburg, Kazan, Novosibirsk in Krasnojarsk.

Potovanje po Evraziji s Transsibirsko železnico je nekaj, kar si človek zapomni za vse življenje. Nepozabno je po zaslugi veličastnih prizorov, pa tudi zanimivih izkušenj, ko se tujci seznanijo z načinom življenja lokalnih prebivalcev.

V Letu jezika in književnosti Velike Britanije in Rusije je pobuda TransLit poskrbela za program bivanja britanskih umetnikov pod pokroviteljstvom Britanskega sveta. Tokrat so organizirali potovanje skupine umetnikov pp eni od najbolj znanih železniških prog na svetu.

Potovanje se je začelo 24. oktobra v Moskvi. Člani mednarodne skupine so skupaj preživeli 14 dni, obiskali so pet mest in v skupnem vagonu prepotovali na tisoče kilometrov. Njihove vtisi, spontano umetniško sodelovanje in razprave, so zabeležili v angleško-ruskem dnevniku, ki ga je mogoče najti tudi na spletu.

Decembra bodo vzpostavili tudi spletno stran, na kateri bodo objavili vsa umetniška dela, ki jih je navdihnilo omenjeno potovanje. Temu bodo dodali še poseben video posnetke, ki so jih posneli na vlaku in vmesnih postajah. Obiskovalci teh postaj bodo imeli priložnost, da pogledajo književna dela in avdiovizualne posnetke, ki so nastali med projektom.

Skupina se je ustavila v Kazanu, prestolnici Republike Tatarstan, v Jekaterinburgu, mestu na Uralu in v še dveh mestih osrednje Sibirije – Novosibirsku in Krasnojarsku, kjer so sodelovali celo na Krasnojarskem knjižnem sejmu.

»Dve uri po polnoči stojimo na peronu, pada sneg, zrak je leden, veter pa tako močan, da sem v Moskvi izgubil kučmo. Eden od predstavnikov Britanskega sveta je z mrkim glasom dejal, da bo temperatura, ko pridemo v Krasnojarsk, -20 °C, potem je z istim tonom najavil, da se bodo kmalu začele ure ruskega jezika,« se spominja Andrew Dixon (na sliki), pisec, kritik in strokovnjak za Shakespearea.

Ruski književni kritik Konstantin Miljčin (na sliki) je med potovanjem po legendarni Transsibirski železnici sodeloval na pogovoru o sodobni angleški in ruski književnosti.

»TransLit je čudovita izkušnja, ker smo odkrili nove dimenzije jezikovnega izražanja in smo se stalno učili drug od drugega. Mi učimo Britance, oni pa nas. Dokler potujemo z vlakom, se ta proces dogaja skoraj neopazno« pravi Alisa Ganijeva (na sliki), ruska pisateljica in literarna kritičarka.