V deželi ruskih lisic

V objektiv jih je posnel, ko so lovile, skrbele za mladiče, se igrale, spale in pozirale pred kamero.

V objektiv jih je posnel, ko so lovile, skrbele za mladiče, se igrale, spale in pozirale pred kamero.

Aleksander Sidoncev
Ruski fotograf Aleksander Sidoncev predstavlja serijo fotografij, v katerih je slikal lisice v ruski divjini.
Ruski fotograf Aleksander Sidoncev predstavlja serijo fotografij lisic v ruski divjini, ki jih je fotografiral vrsto let.
Lisice v Čukotki odlikujeta svetlejša barva in velikost, kar je značilnost živali, ki se selijo z juga na sever.
Na severu Rusije, zlasti v gorah, najdemo tudi lisice z drugačno dlako, denimo črno ali temno rjavo.
Najbolj pogosto vidimo lisicer s svetlordečim hrbtom, svetlim trebuščkom in temnimi šapami.
Pri iskanju hrane so lisice neizmerno prebrisane. Lahko se pretvarjajo, da so mrtve, ali pa zmedejo svoj plen s čudnim vedenjem.
Včasih celo lovijo ptice ali tečejo v kokošnjak. To se seveda ne dogaja tako pogosto kot pripovedujejo pravljice starih babic.
Lisice se hranijo predvsem z manjšimi glodalci (poljske miši, postrušniki), ki jih lahko najdejo tudi pod snegom.
Lisice uživajo okoli 400 vrst rastlin in živali, celo lubenice (na severu Rusije jih seveda gojijo v rastlinjakih).
Še več fotografij Aleksandra Sidonceva si lahko ogledate na njegovem profilu na Instagramu.
Polotok Kamčatka velja za rusko »medvedjo državo«, saj tam živi med 15000 in 30000 medvedov, ki si ozemlje delijo z lisicami. Še eno »domovino lisic« najdemo v Čukotki na Daljnem vzhodu Rusije. Razdalja od Moskve do prestolnice avtonomne regije Čukotka – mesta Anadir – znaša 6515 kilometrov.