Carska Rusija na barvnih fotografijah

Sergej Prokudin-Gorski (tretji z leve) je bil ruski kemik in fotograf. Najbolj je znan po pionirskem delu na področju barvne fotografije. / Na sliki: Prokudin-Gorski s skupino v Murmansku, 1915.

Prokudin-Gorski se je leta 1890 pridružil najstarejšemu ruskemu fotografskemu društvu, fotografski sekciji Tehničnega društva Carske Rusije. / Na sliki: Katedrala samostana Svete trojice v Belogorodu, 1910.

Leta 1901 je Prokudin-Gorski ustanovil fotografski studio in laboratorij v Sankt Peterburgu. / Na sliki: Tri generacije. A.P. Kalganov s sinom in vnukinjo, slednja sta delala v trgovinah pri tovarni Zlatoust.

Prokudin-Gorski je svoje fotografsko delo, objave in diapozitive skozi leta pokazal drugim znanstvenikom in fotografom iz Rusije, Nemčije in Francije. Njegovo delo mu je prineslo veliko pohval. / Na sliki: Stroj za baliranje sena, Murmansk, 1915.

Leta 1906 je bil izvoljen na položaj predsednika fotografske sekcije in urednika glavne fotografske revije v Rusiji – revije Fotograf-Ljubitelj. / Na sliki: Delo v Bajkalskem rudniku v gorovju Ural, 1910.

Prokudin-Gorski je imel ta projekt za svoje življenjsko delo in je nadaljeval svoja fotografska potovanja po Rusiji vse do oktobrske revolucije 1917. / Na sliki: Predenje preje v vasi Izvedovo v bližini Suzdala, 1910.

V desetih letih je uspel ustvariti zbirko 10000 fotografij. / Na sliki: Menihi sadijo krompir v bližini samostana Getsemani.

Imel je velik cilj, da bi ruske šolarje s svojimi »optičnimi barvnimi projekcijami« učil o obsežni zgodovini, kulturi in modernizaciji Ruskega carstva. / Na sliki: Bombaž v botaničnem vrtu v Suhumiju, 1911.

Fotografiral je od srednjeveških cerkev in samostanov stare Rusije do železnic in tovarn vzhajajoče industrijske sile ali vsakdanjega življenja in dela pisanega prebivalstva Rusije. / Na sliki: Žaganje lesa v vasi Kuzminskoje ob reki Oka, 1912.

Njegove fotografije so portret izgubljenega sveta Ruskega carstva na predvečer prve svetovne vojne in prihajajoče ruske revolucije. / Na sliki: Ribič na reki Iset v gorovju Ural, 1910.

Po oktobrski revoluciji je bil Prokudin-Gorski pod novim režimom imenovan na novo profesorsko pozicijo, vendar je avgusta 1918 zapustil Sovjetsko Rusijo. / Na sliki: Žetev, 1909.

Ko je odšel iz države in izvozil vse svoje fotografsko gradivo, so približno polovico fotografij zasegle ruske oblasti, ker so menile, da so nekatere njegove fotografije strateško občutljive v vojnem času. / Na sliki: Družina naseljencev v vasi Grafovka v osrednji Aziji, 1905.

Sergej Prokudin-Gorski se je dokončno ustalil v Parizu leta 1922. Skupaj s tremi odraslimi otroci je odprl fotografski studio. / Na sliki: Ribiška vas ob reki Seliger, 1910.

V tridesetih letih je ostareli Prokudin-Gorski še naprej vodil predavanja s fotografijami Rusije, ki jih je kazal mladim Rusom v Franciji, ni pa se več ukvarjal s poslom. / Na sliki: Vagon pri mestu Petrozavodsk na Murmanski železnici, 1915.

Sergej Prokudin-Gorski je umrl 27. septembra 1944 v Parizu, star je bil 81 let. Večino njegovih fotografij danes najdemo v knjižnici kongresa ZDA (U.S. Library of Congress). / Na sliki: Ljudje opazujejo sončni mrk 1. januarja 1907 v bližini postaje Černjajevo v gorovju Tian-Šan.