Jakutsk: Zima je najboljši letni čas, ki traja skoraj vse leto

»Tukaj je zima preveč ostra, da bi jo vzljubili. Vedno se mi je zdela predolga (do 9 mesecev na leto). Pokrajina je tako dolgočasna in enolična, zaradi snega in mrazu pa se mi je zdelo, kot da sem v temni sobi brez zidov,« nam je strnila svoje vtise.

Ruska fotografinja Ajar Kuo se je rodila v majhnem naselju v Jakutiji. Serija fotografij z naslovom Najboljši letni čas predstavlja refleksijo njenih otroških spominov iz enega od najbolj mrzlih krajev na Zemlji.

Jakutsk je prestolnica Jakutije v severovzhodni Rusiji in je najbolj mrzlo poseljeno mesto tovrstne velikosti na svetu (ima okoli 280 000 prebivalcev, op. prev.). Mesto leži na bregovih reke Lene, pozimi pa je povprečna temperatura – 40 °C, mesto obkroža gosta megla. V manjših okoliških naseljih se včasih temperature spustijo še nižje.

»Spominjam se, kako sem gledala zmrznjene zvezde na temnem nebu in nisem verjela, da nekje obstajajo sončni dnevi, morje, svetle rastline in eksotično sadje. V otroštvu nisem marala zime, v glavnem zaradi teme. Bilo je temno, ko sem šla v šolo, bilo je temno, ko sem se vračala nazaj domov.«

»Sprehajala sem se po ulicah in zdelo se mi je, kot da je vse okoli mene narejeno iz stekla. Vse je bilo tako nežno: skupina žalostnih krav se je šla napajati, na nebu je bilo blatno mrzlo sonce, gosta megla, pogumni konji, prekriti z ivjem, vroč čaj z mlekom, ki so mi ga dali vsi, s komer sem se pogovarjala. Spet sem znova in znova podoživela svoje otroške spomine, pogrešala sem svoje jakutsko otroštvo.«

»Izkušnje so me naučile, da varčujem s toploto. Zdaj ne živim v Jakutiji, a vedno zapiram vrata. Bojim se, da bi lahko toplota ušla. Moja najboljša pijača je še vedno ista – vroč čaj z mlekom, ne glede na vreme.«

»Nemogoče je bilo ostati zunaj v težkem mrazu, zato smo se otroci navadno igrali notri. Poznali smo vse vrste namiznih iger, tudi tradicionalne, ki so značilne za Jakutijo. Že pri mladih letih smo se naučili tudi uporabljati štedilnik in kuhati hrano. Vsak otrok je znal nastaviti past za zajce.«

»Pozimi smo vsako jutro prižgali radio in poslušali vremensko napoved. Najlepše je bilo, ko smo slišali, da so odpovedali šolo za majhne otroke zaradi nizkih temperatur. To se je pogosto zgodilo.«

»To serijo sem poznela 4 leta zatem, ko nisem več živela v jakutski zimi. Domov sem se vrnila januarja in sem posnela fotografije, ko je bilo zunaj -60 °C.«