Naporno življenje ruskih zlatokopov

Z zlatom ne delajo sami rudarji. S tistim, kar dobimo v drčah, se ukvarjajo ženske, ki so zadolžene za zbiranje zlata. Na delo pridejo skupaj z varnostniki. Imajo tudi skupen rek, ki pravi: »Če se ničesar ne dotakneš, boš dobro spal.«

Z zlatom ne delajo sami rudarji. S tistim, kar dobimo v drčah, se ukvarjajo ženske, ki so zadolžene za zbiranje zlata. Na delo pridejo skupaj z varnostniki. Imajo tudi skupen rek, ki pravi: »Če se ničesar ne dotakneš, boš dobro spal.«

Aleksej Nikolajev
V severni Rusiji so nahajališča vse bolj izpraznjena, rudarjenje je vse dražje, življenje pa težje.
Rudarsko naselje Inikčan v Jakutiji je nastalo v 40. letih 20. stoletja. Danes je opuščeno.
Leta 2008 so prebivalce kraja preselili: njihove hiše so porušili v lovu za zlatom.
Kubični meter zemlje lahko skriva do 80 gramov zlata, kar je dokaj lepa vsota za »divje« nahajališče.
O hribovitem terenu okoli vasi so zbrali geološke podatke in naredili zemljevide. Ti načrti so iskalčev najboljši prijatelj.
Tukaj izkopavajo celo zlate predmete, ki so jih za seboj pustili prebivalci. Gre za zlate zobe, gumbe, kovance in ključe. Vse zberejo in preštejejo. Za dober zaslužek rudarska ekipa cilja na 100 kilogramov zlata na sezono.
Nabrana količina zlata vsako leto pada, viri so vse bolj izčrpani. Proizvodnja je dosegla vrhunec leta 2000, stroški rudarjenja pa še naprej rastejo. Prvi iskalci zlata so se tukaj znašli v 20. letih 20. stoletja. Najbolj neposeljene kraje, kot je Inikčan, je poselilo na stotine Korejcev in Kitajcev.
Po zemlji rijejo buldožerji, delavci pa postavljajo železne plošče, na katerih hidravlično operejo lepljivo glineno maso, ki vsebuje zrna zlata.
Gosta gmota teče po mrežastem dnu, za seboj pa v drčah pušča ostanke, ki vsebujejo zlato. Od tu naprej delo poteka ročno.
Zaradi značilnosti ruskega podnebja rudarjenje poteka samo pet mesecev na leto, od maja do oktobra. Delovni dan razdelijo na dve izmeni po 11 ur.
Industrijsko pridelano zlato očistijo vseh primesi kositra, srebra, živega srebra in bakra. Nato pristavijo utež in izmerijo težo ter čistost pridobljenega zlata.
Največja nahajališča zlata v Rusiji so v glavnem v vzhodnem delu države, v bogatih pokrajinah Habarovska, Krasnojarska in Irkutska. Velike rezerve zlata so tudi na Uralu, ki predstavlja mejo med evropskim in azijskim delom Rusije.
V Rusiji (oziroma v Sovjetski zvezi od leta 1954) je dovoljena samo industrijska proizvodnja zlata, ki jo izvajajo velika podjetja preko posebnih pogodb, sklenjenih z državo. V parlamentu so v zadnjih letih razpravljali, da bi na trg spustili privatna podjetja, vendar takšnega ukrepa še niso sprejeli.