Ljudem vstop prepovedan: fotografije z otoka, kjer vladajo živali

Marca v teh težkih razmerah prihajajočo pomlad naznanja samo nekaj medvedjih stopinj v snegu. V tem času leta medvedka iz svojega izkoplje majhen tunel, preko katerega dobijo mladiči nekaj občutkov o velikem svetu zunaj brloga.

Marca v teh težkih razmerah prihajajočo pomlad naznanja samo nekaj medvedjih stopinj v snegu. V tem času leta medvedka iz svojega izkoplje majhen tunel, preko katerega dobijo mladiči nekaj občutkov o velikem svetu zunaj brloga.

E. Bell
Potovanje na Wranglov otok v Čukotki, domovino polarnega medveda.
Območje otoka se nahaja na obeh straneh 180. poldnevnika. Kljub težkemu podnebju, ali pa ravno zaradi njega, državno varovani rezervat še na Wranglovem otoku še danes predstavlja oazo divjine in je vodilni v svetu po številu medvedjih bivališč. Ima tudi največje število pacifiških mrožev in je edina azijska kolonija belih gosi.
Da bi bčutljive ekosisteme na otoku zaščitili pred uničevalnimi učinki človeških aktivnosti, so leta 1976 sprejeli poseben zakon, s katerim sta Wranglov otok in sosednji Geraldov otok postala posebni zaščiteni območji.
Razen nekaj delavcev rezervata in osebja na arktični meteorološki postaji, ki preučuje tamkajšnje ekosisteme, na otoku ni ljudi. Zaradi neokrnjene narave je bil otok priznan za svetovno naravno dediščino pod zaščito Unesca.
Izjemni snežno beli otok je bil nekoč del starodavne Beringove celine, danes pa je zatočišče za arktično divjino.
Septembra se na obalah Wranglovega otoka zbere ogromno število mrožev, ki tam počivajo in nabirajo moči za veliko letno selitev.
Tukaj, pod več metrov debelo snežno odejo in v zavetju pred silovitimi decembrskimi vetrovi in zmrzaljo, na svet prihajajo drobni, slepi in nemočni mladiči, ki tehtajo le 400 gramov. Ti mladički na koncu zrastejo v enega od največjih in strašnih plenilcev na svetu – polarnega medveda.
Vsako leto ima tu brloge okoli 500 medvedov, ki kotijo mladiče v tukajšnjih naravnih rezervatih. Na nekaterih delih otoka najdemo največjo koncentracijo polarnih medvedjih brlogov na svetu: od 4 do 5 na kvadratni kilometer.
Zaradi radovednosti polarni medvedi radi obiščejo tudi človeška bivališča. Vendar medveda ni težko pregnati. Včasih zadošča ropotanje s ponvijo ali pa kak drug hrup.
Kako lahko pridemo tja? Eni od vodilnih organizatorjev potovalnih odprav, Heritage Expeditions iz Nove Zelandije pod vodstvom popotnika Rodneya Russa, peljejo popotnike v najbolj oddaljene kotičke Rusije. Edinstvena življenjska izkušnja, ki jo je neki obiskovalec iz 19. stoletja opisal za potovanje na »konec stvarstva«, ni mačji kašelj. Najprej morajo obiskovalci dobiti posebno dovoljenje vlade. Prav tako pa dostop do tam ni tako lahek – turisti pozimi potujejo s helikopterjem, poleti pa se vkrcajo na ledolomilec.
Wranglov otok v Čukotki slovi kot »domovina polarnega medveda« in je bil odkrit še dokaj nedavno, pred komaj 162 leti.