Pripjat: Življenje pred černobilsko katastrofo

 Средняя школа №2, 1984 г.

Средняя школа №2, 1984 г.

Muzej mesta Slavutič/pripyat-city.ru
Mineva že več kot 30 let od jedrske nesreče v Černobilu. Predstavljamo vam, kako so živeli ljudje v Pripjatu pred in med nesrečo.

26. aprila obeležujemo obletnico nesreče v jedrski elektrarni Černobil leta 1986.

Vladimir Litovčenko in Maksim Voropaj / pripyat-city.ruVladimir Litovčenko in Maksim Voropaj / pripyat-city.ru

Pripjat je bil eno od dvajsetih »jedrskih mest«, ki so jih zgradili v času nekdanje Sovjetske zveze. Oddaljen je samo 90 kilometrov od Kijeva in je bil relativno majhno mesto.

Muzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ruMuzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ru

Mesto so ustanovili leta 1970 za delavce v elektrarni in njihove družine.

Muzej lokalne zgodovine Slavutič /pripyat-city.ruMuzej lokalne zgodovine Slavutič /pripyat-city.ru

Množična poroka v mestu Pripjat.

Muzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ruMuzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ru

Zgradili so ga za 75,000 ljudi, po popisu iz leta 1985 pa je v Pripjatu živelo 48,000 prebivalcev.

Muzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ruMuzej lokalne zgodovine Slavutič/pripyat-city.ru

Med njimi je bilo tudi več kot 5,000 šolarjev.

Muzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ruMuzej lokalne zgodovine Slavutič/pripyat-city.ru

Jedrsko elektrarno Černobil (uradno je bila poimenovana po Vladimirju Leninu) in „atomsko mesto“ Pripjat so začeli graditi istega leta – 1970.

Muzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ruMuzej lokalne zgodovine Slavutič/pripyat-city.ru

Kot je bilo takrat običajno, so gradnjo Pripjata razglasili za »udarniški projekt vseh držav Sovjetske zveze«, zato so ga hitro gradile »superproduktivne« delovne brigade.

Muzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ruMuzej lokalne zgodovine Slavutič/pripyat-city.ru

Pripjat se je nahajal na desnem bregu reke Pripjat, 12 km proč od mesta Černobil v Kijevski pokrajini.

Vladimir Patrakov / pripyat-city.ruVladimir Patrakov/pripyat-city.ru

Življenjski standard v mestu je bil zelo dober.

Muzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ruMuzej lokalne zgodovine Slavutič/ pripyat-city.ru

V.U. Polevaja / pripyat-city.ruV. U. Polevaja / pripyat-city.ru

Irina Jakuševa / pripyat-city.ruIrina Jakuševa / pripyat-city.ru

Mirno mestno življenje je prekinila odločitev o evakuaciji 27. aprila popoldne. Ob 14. uri so avtobusi začeli sprejemati stanovalce pod policijsko zaščito. Najprej so razglasili začasno evakuacijo, a se ljudje v svoja zapuščena stanovanja niso nikoli več vrnili.

Sergej Jakunin / pripyat-city.ruSergej Jakunin / pripyat-city.ru

Po nesreči je radioaktivno sevanje s cezijem-137 preseglo 1 Ci/Km2 (37 kBq/m2) in je zajelo 17 evropskih držav na območju 207,500 kvadratnih kilometrov. Največ cezija-137 je bilo v Ukrajini (37,630 kvadratnih kilometrov), Belorusiji (43,500 km2) in evropskem delu Rusije (59,300 km2).

Sergej Jakunin / pripyat-city.ruSergej Jakunin / pripyat-city.ru

Po evakuaciji prebivalcev so okoli jedrskega objekta ustvarili 30-kilometrsko zaprto cono.

Sergej Jakunin / pripyat-city.ruSergej Jakunin / pripyat-city.ru

Enoto jedrskega reaktorja, ki jo je uničila eksplozija, so zaprli s posebnim betonskim sarkofagom. Preostane tri enote so deaktivirali in dekontaminirali, pobrali so radioaktivne snovi.

Spoznajte še: Fotoreportaža iz "ruskega Černobila"

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke