Kurska magnetna anomalija: Ruski »bermudski trikotnik«

Kurska magnetna anomalija je dobila svoje ime po neobičajnem obnašanju magnetnih kompasov v tem delu Kurske oblasti (530 km jugozahodno od Moskve). Tukaj magnetni kompasu zamešajo jug in vzhod ter sever in zahod. Za to so kriva ogromna nahajališča železove rude, ki veljajo za največja na svetu, tj. 30 milijard ton oziroma vsaj 4% vseh dokazanih svetovnih rezerv. Magnetno anomalijo so tukaj prvi odkrili ruski geografi v 70. letih 18. stoletja. Železovo rudo so tu prvič pridobivali šele leta 1923.

Bazen železove rude pokriva območje Kurske, Belgorodske in Orjolske oblasti v jugozahodni Rusiji, na skupnem območju 160 000 kvadratnih kilometrov. Gre za ozemlje, večje od Grčije, Severne Koreje, Bolgarije ali Kube. Danes na območju magnetne anomalije delujejo tri tovarne za rudarstvo in predelavo rud. Ena od njih je Stojlenski GOK, podružnica ruskega metalurškega velikana NLMK.

Glavni proizvodi podjetja so koncentrati železove rude, sintetizirana železova ruda in pelete, iz katerih delajo jeklo. Rudnik Stojlenski ima globino 375 metrov.

Pred eksplozijo geologi določijo, kje se mora razbiti stena. Naredijo luknje s premerom 250 mm na globini 16-17 metrov na 3-4 metre razmaka.

Rudo iz kamnoloma dostavijo s pomočjo tekočih trakov, posebnih železniških vozil in nakladalca. Stojlenski GOK proizvaja tudi drobljeno kamenje, ki ga v glavnem uporabljajo pri gradni cest. Kamnite stene in lomljive materiale iz kamnoloma, kot so zemlja, glina, ilovica, pesek in kreda, uporabljajo pri gradbenih delih in kot gradbene materiale.

Postaja za bogatenje rude od znotraj izgleda takole. Zadaj so mlini, ki s katerimi razbijejo rudo na potrebno velikost, preden jo obogatijo.

Enota za magnetsko odvajanje, v kateri ekstrahirajo železni koncentrat iz rude.

Ti vakuumski filtri so narejeni za odvajanje tekočine iz koncentrata železove rude. Takole izgleda kos rude, preden iz njega izvlečejo koncentrirano železovo rudo v prostorih za bogatenje.