Kot piše Aleksander Lukin, predstojnik katedre za mednarodne odnose na Visoki šoli za ekonomijo v Moskvi, so po Brexitu vsi začeli razglabljati, da je imela Velika Britanija posebne odnose z Evropo, da je to odraz upora proti elitam in nenazadnje, da je imela na odločitev Britancev velik vpliv begunska kriza. Le malo komu je prišlo na pamet, da bi razpadanje EU primerjal z razpadom Sovjetske zveze.
“Evropska unija je tako kot Sovjetska zveza geopolitična entiteta, ki temelji na ideologiji. Obe tvorbi sta se začeli krušiti, takoj, ko se je pokazalo, da je realnost v globokem nasprotju z ideološkimi cilji. Takoj, ko so imeli protestniki priložnost izraziti svoje mnenje in zahtevati, da oblasti izpolnijo svoje obljube ali pa odstopijo, so to tudi storili, “ je avtor zapisal v National interestu.
Sovjetska ideologija je obljubljala enakost, pravičnost ter višje življenjske standarde in gospodarski razvoj kot v “kapitalističnem svetu”. V resnici pa so sovjetski državljani trpeli za pomanjkanjem osnovnih življenjskih proizvodov, nepravično porazdelitvijo bogastva ter počasnejšim razvojem kot na Zahodu. To je bila tudi tista usodna napaka, ki je na koncu pripeljala do razpada.
Tudi evropska družba je v zadnjem času postala bolj ideološka. Ideologija 'demokratizma' je Evropejcem obljubljala najvišje življenjske standarde, svobodo za vse, svet brez meja, vojn in konfliktov....V resnici so Evropejci priča čedalje večjemu razkoraku med revnimi in bogatim poslovneži ter evropskimi birokrati, valu beguncev, ki jim jemljejo delovna mesta, vojnam v imenu demokracije in neizvoljenim evropskim birokratom, ki za njih sprejemajo pomembne odločitve.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.