Zaradi Ukrajine ni nihče pripravljen iti v vojno z Rusijo

V sredo je v Bruslju potekalo zasedanje sveta Nato – Rusija, ki pa ni prineslo večjega zbližanja stališč. Po drugi strani je že to, da so se diplomati iz Rusije in Zahoda usedli za skupno mizo, velik napredek. Gre za šele drugo srečanje Nata in Rusije odkar je polotok Krim leta 2014 postal del Rusije. Po prvem srečanju smo v Huffington Postu lahko brali, da zaradi Ukrajine nihče ni pripravljen iti v vojno z Rusijo.

Po poročanju Washington Posta je ruska delegacija na tokratnem srečanju ponudila načrt o krepitvi varnosti v zračnem prostoru nad Baltikom, v skladu s katerim bodo morala ruska in druga letala med preletom čez Baltik vključiti transponderje. S tem bi civilnemu letalstvu omogočili spremljanje poletov in preprečevati bližnja srečanja. Članice Nata, ki si z Rusijo delijo Baltsko morje, so se večkrat pritožile, da so ruska letala na tem območju pogosto "incognito".

Ob prvem zasedanju sveta Nato-Rusija, ki je potekalo maja, smo v Huffington Postu v sestavku pod naslovom ZDA in Nato morata končati novo hladno vojno z Rusijo prebrali, da odnosa med Moskvo in Zahodom ni mogoče reševati v kontekstu zveze Nato, pač pa samo na podlagi političnih odločitev v posameznih prestolnicah evropskih držav.  In to se ne bo zgodilo brez ponovne ocene nacionalnih interesov vsake članice posebej. "Bi moral biti Zahod zaradi Ukrajine v stalni konfrontaciji z Rusijo? se sprašuje avtor in na retorično vprašanje odgovarja nikalno.

Nenazadnje nobena od članic zveze Nato ni dala Ukrajini zagotovil, da bo njen garant varnosti. “Ukrajina ni članica Nata z razlogom: le nekaj - če sploh kakšna članica Nata - je pripravljena iti zaradi Ukrajine v vojno z Rusijo. Kot je pokazal nizozemski referendum, Nizozemci niso pripravljeni potrditi niti pogodbe o političnem in gospodarskem zbliževanju med Ukrajino in Evropsko unijo. Verjetno sploh niso edini, “ je avtor opomnil, da so v drugih državah odločitev o približevanju med EU in Ukrajino prepustili kar političnim elitam.

Omenja tudi razvpiti Budapeštanski memorandum, ki je formaliziral odstranitev jedrskih raket, ki so po razpadu Sovjetske zveze ostale v Ukrajini. Poudarja, da so se podpisnice zavezale samo, da se bodo obrnile na varnostni svet Združenih naordov, če bo kakšna država Ukrajini grozila z jedrskim orožjem. In to se zaenkrat še ni zgodilo.

 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.