“Jasno je, da je vzrok za državni udar kompleksen, vendar ni izključeno, da je turško vojsko potrpljenje minilo prav zaradi Erdoğanovega opravičila Rusiji in spremenjene politika Ankare do borbe s teroristi v Turčiji, “ je špekuliral Ozerov.
Časopis Vzgljad povzema tudi njegovo teorijo, v skladu s katero v državni udar ni vpleten samo ozek krog okoli Erdoğana, pač pa tudi širša skupina ljudi, ki je utrpela izgube na račun odločitve o poostreni borbi s teroristi v Siriji.
Kot druge vzroke vojaškega udara predstavnik zgornjega doma ruskega parlamenta omenja še željo turškega voditelja po neomejeni oblasti, kurdsko vprašanje ter tradicionalno močan vpliv vojske v Turčiji.
Skupina vojakov je pred Generalštabom turških oboroženih sil v petek zvečer oznanila, da je oblast prevzela v svoje roke. Ulice Ankare in Istanbula so preplavili tanki, ki so streljali po poslopju parlamenta. Vojska je iz helikopterjev kosila tudi po ljudeh.
Burna noč je terjala 90 smrtnih žrtev med običajnimi ljudmi, 1100 jih je bilo ranjenih. Ubitih je bilo tudi 16 organizatorjev vojaškega udara.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.