The American Conservative: Rusko nadlegovanje in druge basni

Čeprav je Rusija v mednarodni politiki vse prej kot nedolžna sila, je za napetost, ki spominja na hladno vojno in vzbuja strah pred izbruhom oboroženega konflikta, v večji meri kriv Zahod oziroma zveza Nato, ki svoje enote namešča v bližini meje z Rusijo. Takšna je glavna teza članka z naslovom Rusko nadlegovanje in druge basni v The American Conservative.

Moskva ni več prestolnica "zlobnega imperija". Zakaj je Washington še vedno talec hladnovojnega razmišljanja?

Ob razmišljanju o neuspehih ameriške zunanje politike v novejši zgodovini  nam navadno pride na misel  vojna v Iraku. Nedavno se je ameriški konzervativni portal The American Conservative provokativno vprašal, ali med  ameriške zunanjepolitične neuspehe nemara ne sodi tudi Rusija. Gre za državo, ki je v geopolitičnem smislu danes resda šibkejša kot pred letom 1991, saj je Sovjetska zveza veljala za svetovno velesilo.

V ameriškem političnem diskurzu se Rusija ponovno pojavlja kot prikladna nasprotnica, s katero je oblast dobila priročen izgovor za oboroževanje in vojaške intervencije v oddaljenih državah. Takšen konsenz ni prisoten le v visokih političnih krogih, temveč tudi v številnih medijih ter delih civilne družbe.

Med neuspehe ameriške zunanje politike zadnjih 30 let je tako mogoče prišteti dejstvo, da ZDA niso zbrale zadosti volje, da bi po letu 1991 Rusiji pomagale pri prehodu v stabilno, cvetočo in varno državo po zahodnem zgledu. Namesto tega so podpirale izkoriščanje naravnih virov s strani zahodnih korporacij in domačih oligarhov ter širjenje zveze NATO do ruskih meja, s čimer je prvi začel  predsednik Bill Clinton. Ameriška vlada se je večkrat vmešavala v ruske notranje zadeve, kar je Rusijo spodbudilo, da je postala do Washingtona bistveno bolj nezaupljiva in manj pripravljene na sodelovanje.

Nedavno je prišlo do številnih dogodkov, ki jih je ruska politika dojela kot nasprotna svojim interesom; sankcije proti ruskim uradnikom, pozivi k bojkotu olimpijskih iger v Sočiju, težnje, da Ukrajina pride pod močan ekonomski in politični vpliv Zahoda, pa tudi priključevanje Črne Gore zvezi Nato ter odkrite težnje, da v zvezo vstopita še Ukrajina in Gruzija. Takšne širitve ZDA verjetno ne bodo prinesle več varnosti, saj lahko takšne poteze kaj hitro izzovejo reakcijo ruske strani.

Ruska politika se zaveda pritiskov Zahoda in se  odziva tako, da ščiti svoje  interese. Čeprav si nobena stran ne želi vojne, se rusko vodstvo ob takšnih postopanjih druge strani počuti »stisnjeno v kot« in razmišlja o dodatnih sredstvih obrambe. Takšnemu mnenju se pridružujejo tudi mnogi vplivni Rusi. Kljub naraščanju napetosti si Putin še naprej želi pozitivnih odnosov z Zahodom, kar je na začetku meseca jasno sporočil ameriškemu predsedniku Baracku Obami. 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.