Kot dokaz za to La Stampa navaja politiko Rusije do Ukrajine, ruske akcije v Siriji ter pomiritev s Turčijo, na podlagi teh treh primerov pa zaključuje, “da namerava Putin znatno zmanjšati vpliv Združenih držav Amerike”.
Potem nadaljujejo, »da gre pri ruski politiki v Ukrajini za poskus zmanjševanja zaupanja v Washington kot poroka za vzhodno Evropo, v Siriji skuša Rusija dokazati večjo borbeno sposobnost v spopadu s džihadisti kot jo je pokazala koalicija, v kateri sodeluje več kot 60 držav in jo vodi ameriški predsednik Barack Obama, v Turčiji pa poskuša izzvati nesoglasja med Ankaro in zvezo Nato,« je ocenil italijanski politični analitik, ki ga povzema RIA Novosti.
Molinari pozornost usmeri tudi na pešanje Zahoda, kar je očitno v zadnjem času. Gre za podobo, ki je vse kaj drugega kot rožnata. Zahod je ujet v protislovja, ima probleme z migracijami in terorizmom, gospodarsko je oslabljen, v primerjavi z veliko močjo protestnih gibanj pa ne razpolaga z zadostno količino vodstvenih sposobnosti, kar je dokazal referendum o Brexitu v Veliki Britaniji.
Glavni urednik La Stampe meni, da Rusija ustvarja privilegirane odnose z mnogimi državami, v katerih se politični model razlikuje od zahodne demokracije - od Belorusije do Turčije, od Egipta do Irana ter bivših sovjetskih republik Srednje Azije. V ta namen Moskva uporablja različne mehanizme, med katerimi so »energetske naložbe, vojaška prisotnost ter učinkovita demonstracija mehke sile, kar denimo kaže priljubljenost televizijske postaje RT v arabskem svetu, » zaključujejo pri La Stampi.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.