Četrt stoletja po Sovjetski zvezi: Kaj menijo Rusi o puču avgusta 1991?

Med opredeljenimi je več tistih, ki menijo, da bi bilo za Rusijo slabše, če bi državni udar avgusta 1991 uspel. Največ vprašanih tedaj ni podpiralo nikogar, sledijo simpatizerji Borisa Jelcina.

V noči na 19. avgust 1991 je prišlo v Sovjetski zvezi do poskusa državnega udara. Skupina konservativnih partijskih in državnih predstavnikov »trde linije«, ki si je nadela ime »Državni komite za izredne razmere« (GKČP), je poskušala s pučem odstraniti z oblasti Mihaila Gorbačova ter zaustaviti njegove reforme, kot sta glasnost in perestrojka, ki so v temeljih zamajale sovjetsko družbenoekonomsko ureditev. Neuspešni puč je nato, kot se je izkazalo, še pospešil razpadanje sovjetske države in njenega realsocialističnega sistema.

25 let pozneje so sociologi iz Sklada za javno mnenje med Rusi opravili anketo, kaj državljani danes menijo o tedanjem poskusu državnega udara, o rezultatih pa poroča časopis Pravda. 1500 ljudi so preteklo nedeljo vprašali, ali bi bilo za Rusijo boljše ali slabše, če bi puč uspel, ali poznajo dogodek in koga so tedaj podpirali.

26% vprašanih je odgovorilo, da bi bilo za državo huje, če bi pučistom tedaj uspelo zadržati oblast. Nekateri so tudi obrazložili razloge za svoj odgovor: 4% vprašanih je prepričanih, da bi njihova zmaga sprožila boje za oblast in državljansko vojno, 4% meni, da pučisti niso bili sposobni voditi države, 2% je odgovorilo, da bi se s pučem ohranili komunistična oblast in socialistična ureditev, 2% vprašanih pa je dejalo, da bi se v primeru zmage pučistov življenje poslabšalo in bi v državi vladal nered.

Po drugi strani je 17% vprašanih odgovorilo, da bi bilo za Rusijo bolje, če bi pučisti zmagali in ohranili oblast, med razlogi pa so se znašli naslednji odgovori: Sovjetska zveza ne bi razpadla, na oblasti bi bili bolj dostojni in zaupanja vredni ljudje, ljudje bi živeli bolje in bilo bi več reda.

Sociologi so ugotovili, da državljani dogodek večinoma poznajo, saj je zanj vedlo 69% vprašanih, 19% je »o tem nekaj slišalo«, 11% ljudi v anketi pa naj bi zanj slišalo prvič.

Prav tako so raziskovalci vprašali ljudi, koga so v tistem času podpirali. 28% vprašanih ni podpiralo nikogar, 25% je simpatiziralo z ruskim republiškim predsednikom Borisom Jelcinom, le 8% s pučisti, medtem ko se 15% svojih stališč ne spomni, 16% vprašanih pa je bilo takrat še premladih.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke