Patriarh Grigorij III.: Poročilo AI o 18 tisoč žrtvah v sirskih zaporih je laž

V intervjuju za AsiaNews je vodja Melkitske katoliške cerkve v Siriji dejal, da Amnesty International - v svojem zadnjem poročilu navajajo, da je v sirskih zaporih od marca 2011 zaradi mučenja umrlo 18. tisoč ljudi - sodeluje v informacijski vojni ter s pomočjo laži in deklarativnih izjav poskuša zmesti mednarodno javno mnenje ter tudi lokalno prebivalstvo.

Grigorij III. Je poudaril, da teh številk ni mogoče preveriti niti utemeljiti ter da AI ni »neodvisen vir«, saj so omenjeno organizacijo v kontekstu sirskega konflikta že večkrat ujeli, ko je manipulirala z informacijami.

»Za temi t.i. odkritji stojijo politični cilji v kontekstu informacijske vojne, kakršnim smo bili priča že v preteklosti«, je poudaril patriarh, ki je spomnil na fiasko propagandne kampanje, med katero so Damask obtožili uporabe kemičnega orožja.

Pulitzerjev nagrajenec Seymour Hersh, natančna analiza uglednega Massachusetts Institute of Technology (MIT) in ne nazadnje tudi nekdanja preiskovalka Haaškega sodišča Carla del Ponte pa dokazujejo, da je šlo za delo sirskih upornikov, ki naj bi tako poskušali izzvati »humanitarno intervencijo«. Večina zahodnih medijev kemični napad še zdaj pripisuje sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.

Prelat je še poudaril, da njegove poglede deli velik del sirskega prebivalstva, ki se počuti kot žrtev "umazane vojne", v kateri je umrlo že 250 tisoč ljudi, ustvarila pa je tudi kar 11 milijonov beguncev.

"Mi že vrsto let poudarjamo, da lahko terorizem premagamo le z oblikovanjem prave mednarodne koalicije, vendar obstaja navzkrižje interesov, - je poudaril Grigorij III. Kot edini glas resnice je izpostavil papeža Frančiška, ki ne neha pozivati k pomoči Siriji, ki mu je tako ljuba, ter obsoja hinavščino mednarodne skupnosti."

Prelat Melkitske katoliške cerkve je še poudaril, da je v nekaterih delih Sirije, ki so pod nadzorom vlade, denimo v Damasku in Homsu, relativno mirno in že od februarja  ni prišlo do resnih incidentov. Največ nasilja je danes na meji s Turčijo ter v Alepu, je zaključil prelat.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.