Ruski analitik Marahovski: ideja EU je utopija

Ruski politični analitik Viktor Marahovski v članku v spletnem časopisu UM+ piše, da po odločitvi Velike Britanije o izstopu iz Evropske unije (čeprav mu je tamkajšnja elita nasprotovala) skoraj vsi pomembni evropski politiki govorijo o resetaciji Evropske unije.

»Zato je mogoče pogumno govoriti ne o ukinitvi enotne Evrope, gotovo pa o tem, da so najboljši časi mimo. Na nek paradoksalen način sta EU in njena današnja enotnost zelo ugodna za poskuse vseh, da drug drugega prevarajo in se neprekinjeno med seboj obtožujejo za spodkopavanje enotnosti unije. Z drugimi besedami, vidimo lahko boj za prevlado znotraj strukture, ne pa boj za samo strukturo,« piše Marahovski.

Kako je do tega prišlo? Evropska unija, ki so si jo zamislili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se v primerjavi z današnjim stanjem razlikuje podobno, kot se razlikujeta Sovjetska zveza v 80-ih letih in današnji postsovjetski prostor. Analitik poudarja, da se razlikujejo ljudje, cilji in razmere.

»Evropejci 90-ih let se razlikujejo od današnjih. Povprečni Evropejec je imel nekaj več kot 30 let, rodil se je in zrasel je v tradicionalni družini. Bil je skoraj popolnoma bele polti, kristjan in se je spominjal lakote 50-ih let, bal se je atomske vojne in komunizma. Imel je dva otroka in ni poznal pojma depopulacije.«

»Današnji povprečni Evropejec pa ima okoli šestdeset let. Daleč je od tradicionalnih oblik socialnih vezi. Zakonskih parov in otrok je za 1,5-krat manj. Ne hodi v cerkev. Ne boji se atomske vojne, boji pa se, da ga bodo v nekem džihadu zaklali priseljenci, katerih število je zraslo za petkrat,« meni analitik.

Viktor Marahovski je prepričan, da je mirna globalna superdržava utopija. Izginila je v iracionalnih avanturah ZDA, rušenju civiliziranih držav Bližnjega Vzhoda in nezaustavljivem toku migrantov.

Utopijo je vodila ideja »zveze enakih, brez vodij in podrejenih«. Kako v praksi izgleda enakopravnost med evropskimi državami, se lahko vsak dan vidi na primeru odnosa Nemčije do držav vzhodne in južne Evrope, še pravi pisec prispevka.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.