Na neobičajnem mednarodnem festivalu v Peterburgu tudi slovenski lutkarji

Sedemnajst neobičajnih lutkarjev iz 10 držav sveta sodeluje na 3. Mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč »BTK-Fest, Freak Case«, ki poteka od 26. septembra do 1. oktobra v Sankt Peterburgu, poroča spletni portal MR7.ru.

Umetniška direktorica festivala BTK-Fest Anna Ivanova-Brašinskaja je pojasnila, da letošnji naslov »Freak case« označuje, da letos na festivalu sodelujejo lutkarji, ki bi jih lahko opisali kot »freake« oziroma čudake, ki lahko na odru kot like predstavijo karkoli želijo, »od vžigalice do bagra – očitno je, da pri tem ne uporabljajo povsem zdrave pameti, temveč neomejeno domišljijo«. Letošnji nastopajoči so po njenih besedah v znanih stvareh sposobni videti nekaj, kar v njih prej nihče prej ni opazil.

Slovenski režiser Matija Solce, ki bo uprizoril eno od predstav na festivalu, je za ruski portal MR7 povedal, da ima vsaka predstava določen jezik. Telo, lutka ali poljuben predmet so zanj trije različni mediji, skozi katere lahko umetnik izrazi takšno ali drugačno temo. Sam pripravlja predstavo Srečne kosti, v kateri kot osnovo uporabi kosti, ki jih lahko vsak človek uporablja na podoben način, kot ljudje upravljamo lesene dele lutke. Vsako postavitev na odru razume kot raziskovanje določenega materiala in njegovih možnosti za prikazovanje, zvok in izražanje, pri ustvarjanju predstav pa veliko improvizira in ne deluje po vnaprejšnjih načrtih. Navdih mu predstavlja vsakdanje dogajanje v kraju, kjer se nahaja v nekem trenutku, tudi opazovanje ljudi po trgovinah ali branje časopisov.

Solce je zagovornik živega gledališča, ki ima pomembno socialno in politično noto: »Gledališče je akt protesta, pa če to hočemo ali ne,« je dejal in poudaril, da gledališče ni namenjeno zadovoljevanju ali potrjevanju nekih pričakovanj, ampak ravno nasprotno – mišljenju in odkrivanju, ki nasprotujeta institucionalizaciji življenja. »Poskus prikazati besedilo Tolstoja v takšni obliki, kot je bilo napisano, bi bil absurd. Gledališče mora ustvarjati različne ravni resničnosti, zaradi česar tudi obstaja lutkovno gledališče. V mojih predstavah se to vidi v velikem številu možnih interpretacij teme in z njo povezanih zmed. Všeč mi je ideja, da se gledalca pripelje do zmedenosti,« je opisal svoje videnje slovenski lutkar.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.