Kot poroča BBC Norvežani niso preveč zadovoljni, da so oblasti na meji z Rusijo začele graditi ograjo. »Nočemo te ograje. Z Rusijo želimo imeti takšne odnose, kot smo jih imeli do zdaj,« so pri BBC-ju citirali taksista Syvonna Tuckerja. Po njegovih navedbah večina prebivalcev mesta Kirksenes, ki je od rusko-norveške meje oddaljen manj kot 10 kilometrov, razmišlja podobno.
Po padcu železne zavese sta si obe državi prizadevale za razvoj odnosov in vzpostavitev brezvizumskega režima za prebivalce. "Mnogi Norvežani potujejo v Rusijo po cenejši bencin in alkohol, Rusi pa prihajajo na Norveško po izdelke množične potrošnje, pri RIA Novosti povzemajo BBC.
Gradnjo ograje naj bi dokončali v prihodnjih tednih, vendar je prišlo do zastoja, saj bodo del ograje morali premakniti in graditi na novo. Postavili so jo namreč preblizu ruske meje, poroča BBC. "Zdaj nas bo ograja stala še več. Vse skupaj je vredno posmeha," je jasen Tucker.
Norveška, ki ni članica Evropske unije, je pa del schengenskega območja, je zelo priljubljena destinacija za prebežnike, vendar so norveške oblasti že lani po zgledu Danske sprožile kampanjo, v kateri jih opozarjajo, da jim grozi nasilna repatriacija v domovino. Precej kontroverzna je tudi pobuda stranke Zeleni, da bi prebežnike naselili kar na Svalbardu, otočju v Arktičnem oceanu, na katerem je razmerje med ljudmi in medvedi 2600 : 3000, in to v prid medvedom.
Rusija za prebežnike ni posebej privlačna destinacija - zaradi zapletenih birokratskih postopkov za pridobitev azila in pomanjkanja poti v Evropo. »Sirski prebežniki nočejo ostati v Rusiji, saj ne dobijo socialne podpore, stanovanja in dela. Težko je tudi z dokumenti,« je za RBTH povedal Munzer Halum, sirski novinar in pisatelj, ki živi v Moskvi.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naša brezplačna pisma uredništva!
Prejmite naše najboljše zgodbe zadnjega tedna po elektronski pošti.