V Ruskem centru bo gostoval ruski pravnik in pisatelj Robert Jengibarjan

V torek (jutri) bo v Ruskem centru v Ljubljani gostoval ruski profesor in doktor prava z Moskovske državne univerze za mednarodne odnose (MGIMO), ki pa se bo tokrat predstavil kot pisatelj. V svojem prvem romanu se ukvarja predvsem z odnosom med usodo posameznega človeka ter širšimi družbeno-političnimi odnosi, dogodki in sistemi.

V torek ob 17.00 bo v Veliki dvorani Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani gostoval ruski profesor in doktor prava Robert Jengibarjan, ki je direktor Мednarodnega inštituta za upravljanje na Moskovski državni univerzi za mednarodne odnose MGIMO, a bo tokrat gostoval predvsem kot pisatelj. Zaradi omejenega števila mest organizatorji zbirajo brezplačne prijave do torka do 12. ure na elektronski pošti Ruskega centra.

Jengibarjan je znan predvsem kot strokovnjak za področje prava in politike, a bo tokrat gostoval na umetniškem večeru, saj bo predstavil svoje prvo leposlovno delo – roman z naslovom "O, Marie!", ki je psihološka drama, temelječa na resničnih dogodkih in osebnostih. Roman se ukvarja z odnosom med usodo posameznega človeka in družbeno-političnimi dogodki, spremembami družbenih odnosov in sistemov, srečo, občutki dolga, odnosi med vihravostjo mladih in modrostjo starih ter drugimi dejavniki družbenega življenja, pri čemer je dogajanje postavljeno predvsem v čas odjuge med vladavino Nikite Hruščova.

Dogodek bo vključeval pogovor v živo z avtorjem, predstavitev nove knjige in pogostitev. Engibarjan ima tudi status zaslužnega znanstvenega sodelavca v Rusiji in status častnega doktorja v nacionalnih akademijah v Armeniji, Sloveniji, Srbiji, Kanadi ter na številnih ruskih in tujih univerzah.

»Po mnogoštevilnih znanstvenih delih, monografijah in učbenikih se je Robert Engibarjan odločil, da se obrne k umetniškemu žanru. Imel je veliko za povedati, saj je bil v času svojega življenja udeleženec ter priča številnim družbenim in političnim dogodkom in procesom, spremembam družbenih odnosov in državnih struktur, sledil je vzponom, poletom in padcem mnogih sodobnikov, razmišljal o ljudskih usodah, logiki njigovih sreč in nesreč. Samo umetniška beseda lahko preda videno in preživeto, globino in razvejanost človekovih čustev, skrbi in upanj. Po univerzi se je ukvarjal s preiskovalnim delom, znanstvenim in predavateljskim delom, vrsto let je delal v partijskih organih, tudi v ideološkem oddelku CK KPSS, mnogokrat je potoval po vsem svetu in živel v tujini, spoznal je in tesno se je pogovarjal z ljudmi različnih narodnosti, religij in ras.

Vse to ga je pripeljalo do misli, da so ljudje neenakopravni že po trenutku in kraju njihovega rojstva, narodnosti in državljanstvu. Svet, meddržavni in medosebni odnosi se danes spreminjajo hitreje kot kadarkoli poprej. Dogajajo se gromozanski integracijski in migracijski procesi, skupaj s tem pa je civilizacijska prioriteta v teh odnosih več kot očitna, kot je že leta 1990 govoril Samuel Huntigton v svoji najbolj odmevni knjigi Spopad civilizacij,« se glasi odlomek iz objave Ruskega centra znanosti in kulture, ki pojasnjuje avtorjevo razmišljanje.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke