Na liniji: Kaj bo z Balkanom po izgradnji Turškega toka

Največ odprtih vprašanj je ostalo v zvezi z drugim krakom Turškega toka. Ta je namenjen predvsem Bolgariji in Turčiji, medtem ko bodo manjše količine plina dosegle tudi Romunijo, Moldavijo in Makedonijo. Čeprav je drugi krak vključen v načrte, še ni nujno, da bo ta izpeljan tudi v praksi.

Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdogan sta podpisala medvladni sporazum o izvedbi projekta Turški tok. Projekt predvideva izgradnjo dveh krakov plinovoda. Preko prvega kraka bodo plin po dnu Črnega morja dostavili do Turčije. Gre za tistih 15 milijard kubičnih metrov plina, ki jih Turčija danes dobiva preko Ukrajine.

Kot piše portal Na liniji, pa iz različnih razlogov ni bilo povsem jasno, kaj bo z drugim krakom plinovoda, s katerim bi plin dostavili do nekaterih držav južne Evrope, zlasti do Grčije in Bolgarije. Pri portalu so prepričani, da lahko to, da je v načrtu že predvidena tudi gradnja drugega kraka, označimo za »mini senzacijo«. Pri tem opozarjajo na podatek Kommersanta, da ima Gazprom po sporazumu še vedno pravico do preklica izgradnje drugega toka.

Okoli izgradnje drugega toka je več odprtih vprašanj. Prvič, Evropska unija zaenkrat še ni predstavila bolj natančnih varijant izgradnje plinovoda na svojem ozemlju. Drugič, podaljševanje plinovoda iz Bolgarije v Evropo je upravičeno s »formalno-enkonoskega« gledišča, a so tu ob strani tudi politični faktorji in regulativa EU. Tretjič, vstop v EU preko Turčije bo ustvaril novo tranzitno državo. Bolgarija si je sicer močno prizadevala, da bi v njihovi državi organizirali glavno plinsko vozlišče, a se je Gazprom odločil za Turčijo.

Čeprav še ni vse odločeno, je drugi krak še naprej v načrtu. Glavna ovira drugemu kraku bi bil odpor Evropske komisije do novih plinovodov z ruskim plinom (podobno kot pri Južnem toku), pri čemer so tukaj možnosti za lobiranje precej manjše kot pri projektu Severni tok-2, kjer za izvedbo projekta lobirajo nekateri vplivni nemški poslovneži.

Oba kraka bi morala začeti delovati do konca leta 2019, ko poteče tranzitni dogovor z Ukrajino. Drugi krak je v prvi vrsti namenjen Bolgariji in Turčiji, nekaj plina pa bo šlo tudi v Romunijo (ta večino potreb zadovolji že iz lastnih virov), Moldavijo in Makedonijo. Tukaj bi lahko celo uporabili obstoječi plinovod za dobavo plina čez Ukrajino, le da bi zamenjali smer toka, ki bi po novem tekel z juga proti severu.

Dobava v te države pokrije okoli 6 milijard kubičnih metrov plina. Še vedno ni rešeno vprašanje preostalih 9 milijard kubičnih metrov, saj bo skupna kapaciteta drugega kraka znašala 15 milijard kubičnih metrov. Tukaj obstaja možnost, da bi se plin dostavljalo do južne Italije, a je to ponovno zelo odvisno od volje Evropske unije, v času, ko se v medijih še vedno pojavljajo poročila o morebitnih novih sankcijah proti Rusiji, ki bi lahko zaustavile tudi projekt Severni tok-2.

V vsakem primeru bo Turški tok pomenil, da bo Ukrajina izgubila status tranzitne države, preko katere se sedaj dobavlja plin v Turčijo, Bolgarijo in Grčijo.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.