»Priznamo, da je Krim neodtujljiv del Rusije. Odnosi med Sirsko arabsko republiko in Rusijo so strateški in perspektivni. Mi bomo delali na razvijanju nadaljnih odnosov z rusko vlado na vseh področjih: na političnem, gospodarskem, socialnem in celo konzularnem, če bodo za takšne odnose (ustanavljanje konzulatov) obstajali pogoji v republikah v Rusiji,« je izjavila predsednica sirskega parlamenta Hadija Abbas v intervjuju za agencijo Sputnik, poroča Vzgljad.
Abbasova je predstavila svoje mnenje o Krimu na naslednji način: Krim je bil del Sovjetske zveze, po njenem razpadu pa so dogodki privedli do tega, da se je ljudstvo na referendumu svobodno odločilo za vrnitev k svojemu izvoru (v Rusijo, katere del je bil polotok pred letom 1954) in ta pridružitev Rusiji tako neposredno odraža interese prebivalcev polotoka. »Sprejeli so odločitev, da se združijo s svojo državo. To se je zgodilo!« je zaključila Abbasova.
Krim so za del Rusije sicer do sedaj priznale tudi druge države: Afganistan, Kuba, Nikaragva, Severna Koreja in Venezuela. Poleg tega je Kazahstan priznal referendum za izraz svobodne odločitve prebivalcev in izrazil »razumevanje« za odločitev Rusije, da priključi Krim v svojo sestavo. Prav tako je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko izjavil, da je »Krim de facto postal del Rusije in bomo mi držali z Rusijo«.
Omenjeni referendum o priključitvi Rusiji je na Krimu potekal 16. marca 2014. Po uradnih rezultatih je za vstop v Rusko federacijo glasovalo 96% udeležencev. Polotok je uradno postal del Rusije 21. marca 2014, ko je Putin podpisal zakon o ratifikaciji pogodbe o vstopu Krima in Sevastopola v sestavo Rusije in ukaz za ustanovitev Krimskega zveznega okrožja (le-to je bilo ukinjeno konec julija 2016 in je Krim sedaj del Južnega zveznega okrožja). Kijev še naprej zavrača rezultate referenduma in ima Krim za »okupirano ozemlje«, medtem ko Moskva vztraja, da je referendum v skladu z mednarodnim pravom in Ustavo OZN.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.